(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1697/2002 uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih varjenih cevi in votlih profilov iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom med drugim iz Tajske, Turčije in Ukrajine („veljavni ukrepi“) ( 2 ).

(2)

Pritožbo je 20. avgusta 2007 vložil Odbor za zaščito industrije varjenih jeklenih cevi v Evropski uniji (Odbor za zaščito), tj. pritožnik, v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih varjenih cevi in votlih profilov iz železa ali nelegiranega jekla v Skupnosti.

(3)

Pritožba je vsebovala zadostne dokaze o dampingu zadevnega izdelka s poreklom iz Belorusije, Bosne in Hercegovine, Ljudske republike Kitajske (LRK) in Rusije ter o znatni škodi, kar je po posvetovanju s Svetovalnim odborom zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(4)

Zahtevek za preglede v skladu s členom 11(2) in 11(3) osnovne uredbe je 25. junija 2007 vložil Odbor za zaščito industrije varjenih jeklenih cevi v Evropski uniji, tj. pritožnik, v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih varjenih cevi in votlih profilov iz železa ali nelegiranega jekla v Skupnosti.

(5)

Zahtevek je vseboval zadostne dokaze za začetek pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz navedenega izdelka iz Tajske, Turčije in Ukrajine; in vmesno poročilo, ki vključuje damping in škodo, kar zadeva uvoz iz Turčije. Po posvetovanju s Svetovalnim odborom je Komisija začela preglede v skladu s členom 11(2) in (3) osnovne uredbe.

(6)

V zvezi s Turčijo je zahtevek vseboval zadostne dokaze, da je uvoz zadevnega izdelka še vedno na znatno visokih ravneh, tako v absolutnem smislu kot v smislu tržnega deleža. Nadalje je bilo navedeno, da so obseg in cene zadevnega uvoženega izdelka iz te države med drugim negativno vplivali na tržni delež in raven cen, ki jih zaračunava industrija Skupnosti, kar bistveno škodi celotnemu poslovanju in finančnemu stanju industrije Skupnosti.

(7)

Zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je 15. oktobra 2007 vložila družba Interpipe, ki je izvoznica iz Ukrajine. Zahtevek je bil omejen na preiskavo dampinga.

(8)

Komisija je 26. septembra 2007 z obvestilom („obvestilo 1“) v Uradnem listu Evropske unije ( 3 ) objavila začetek protidampinškega postopka v skladu s členom 5 osnovne uredbe v zvezi z uvozom nekaterih varjenih cevi in votlih profilov iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Belorusije, Bosne in Hercegovine, Ljudske republike Kitajske in Rusije („protidampinška preiskava“).

(9)

Istega dne je Komisija v skladu s členom 11(2) in (3) osnovne uredbe z obvestilom („obvestilo 2“) v Uradnem listu Evropske unije ( 4 ) objavila začetek pregleda zaradi izteka ukrepa za uvoz iz Tajske, Turčije in Ukrajine („pregled zaradi izteka ukrepa“) ter vmesni pregled, kar zadeva uvoz iz Turčije v zvezi z uvozom nekaterih varjenih cevi in votlih profilov iz železa ali nelegiranega jekla („vmesno pregled za Turčijo“).

(10)

Komisija je 24. januarja 2008 v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe z obvestilom („obvestilo 3“) v Uradnem listu Evropske unije ( 5 ) objavila začetek vmesnega pregleda, omejenega na damping enega izvoznika nekaterih varjenih cevi in votlih profilov iz železa ali nelegiranega jekla, s poreklom iz Ukrajine, tj. skupina Interpipe („vmesni pregled za Ukrajino“).

(11)

Zgoraj navedene preiskave se obravnavajo skupno, ker so med seboj očitno povezane, zlasti kar zadeva določitev škode in verjetnosti ponovitve škode. Zaradi dobrega upravljanja so združene v eni sami uredbi.

(12)

Službe Komisije so uradno svetovale pritožnikom, proizvajalcem Skupnosti, navedenim v pritožbi in zahtevku, vsakemu proizvajalcu Skupnosti, uvoznikom, trgovcem, znanim proizvajalcem izvoznikom v Belorusiji, Bosni in Hercegovini, Ljudski republiki Kitajski, Rusiji, na Tajskem, v Turčiji in Ukrajini ter organom v zadevnih državah.

(13)

Zainteresiranim strankam je bila ponujena možnost, da v časovnem okviru, ki je določen v obvestilih o začetku, svoja stališča izrazijo pisno in zahtevajo zaslišanje. Številni proizvajalci izvozniki in proizvajalci v Skupnosti, ki jih zastopa pritožnik, so to možnost izkoristili in predložili zahtevke, ki naj bi se obravnavali med preiskavo.

(14)

Zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov za določene države izvoznice, velikega števila proizvajalcev Skupnosti in uvoznikov, ki jih zadeva preiskava, je bila predvidena uporaba vzorčenja, kjer je bilo primerno v protidampinškem postopku, pregledu zaradi izteka ukrepa in vmesnem pregledu za Turčijo, kakor je določeno v uvodni izjavi (8) in (8) v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno in v tem primeru izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki in zastopniki, ki delujejo v njihovem imenu, proizvajalci Skupnosti in uvozniki pozvani, da se javijo in posredujejo podatke, kot je določeno v obvestilih o začetku.

(16)

Petnajst strank, trinajst pritožnikov in dva ustrezna proizvajalca so izpolnili obrazec za vzorčenje, še dve družbi pa sta sodelovali z izpolnitvijo krajšega vprašalnika. Stopnja sodelovanja je dosegla približno 95 % proizvodnje Skupnosti.

(17)

V skladu s členom 17 osnovne uredbe je bil po posvetovanju s pritožnikom izbran vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje. Izbran je bil vzorec devetih družb. Vzorčene družbe so predstavljale 67 % celotne proizvodnje Skupnosti v OP.

(18)

Komisija je na podlagi dostopnih informacij vzpostavila stik s približno 140 uvozniki. Od 140 jih je 16 izjavilo, da ne uvažajo varjenih cevi iz zadevnih držav, 3 družbe pa so odgovorile, da niso več dejavne na trgu zadevnega izdelka. Trinajst nepovezanih uvoznikov je izpolnilo vprašalnik, vendar sta le dva predložila popolne odgovore. Sodelujoči nepovezani uvozniki so predstavljali manj kot 5 % skupnega zadevnega uvoza, kar je zelo nizka stopnja sodelovanja.

(19)

Kot je bilo navedeno v obvestilu o začetku, je bilo vzorčenje predvideno za izvoznike/proizvajalce v LRK, Rusiji, Turčiji, Ukrajini in na Tajskem. Podrobne informacije o vzorčenju za zadevno državo so navedene spodaj v analizi za posamezne države.

(20)

Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti. Informacije, ki so jih predložile naslednje družbe, so bile preverjene na kraju samem:

(21)

Preiskava dampinga in škode je za protidampinško preiskavo zajela obdobje od 1. julija 2006 do 30. junija 2007 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preiskava gibanj v okviru analize škode je zajela obdobje od 1. januarja 2004 do konca OP („obravnavano obdobje“). Enako OP se je uporabilo za vmesni pregled za Turčijo in za pregled zaradi izteka ukrepa, pri katerem se je prav tako upoštevalo enako obravnavano obdobje.

(22)

Obdobje preiskave za vmesni pregled za Ukrajino je trajalo celo koledarsko leto 2007 („obdobje preiskave Interpipe“ ali „OPI“).

(23)

Vse stranke so bile obveščene o ključnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se predlagalo naslednje:

(24)

V skladu z določbami osnovne uredbe je bilo strankam odobreno obdobje, v katerem so lahko predložile svoje pripombe v zvezi s tem razkritjem.

(25)

Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so se končne ugotovitve po potrebi ustrezno spremenile.

(26)

Zadevni izdelek zajema varjene cevi in votle profile iz železa ali nelegiranega jekla s krožnim prerezom in zunanjim premerom, ki ne presega 168,3 mm, kar ne vključuje cevi takšnih vrst, ki se uporabljajo za naftovode ali plinovode, kot zaščitne cevi pri vrtanju nafte ali plina, ali preciznih cevi in cevi z dodanimi pritrdilnimi elementi, primernih za napeljavo plina ali tekočin za uporabo v civilnih letalih, s poreklom iz Belorusije, Bosne in Hercegovine, Ljudske republike Kitajske, Rusije, Tajske, Turčije in Ukrajine. Praviloma spada pod oznake KN ex730630 41, ex730630 49, ex730630 72 in ex730630 77.

(27)

Varjene cevi se uporabljajo v različne namene, na primer, med drugim, za cevovode za vodo, paro, naravni plin, zrak in druge tekočine ter pline pri vodovodnih, ogrevalnih in ventilacijskih sistemih, klimatskih napravah, avtomatskih sistemih protipožarnih brizgalk in podobno. Kar pogosto se uporabljajo tudi za gradbene namene, nosilne elemente, cevi v ograjah, zaščitna sredstva in gradbene odre.

(28)

Glavna surovina za zadevni izdelek so toplo valjane tuljave, ki se oblikujejo v cevi. Varjene cevi se lahko nato dodatno obdelajo s premazovanjem ali galvanizacijo. Namen dodatne obdelave je povečanje kakovosti izdelka. Dobavijo se lahko brez navojev, lahko pa so tudi prirezane ali z navoji, s spojkami ali brez njih. Zadevni izdelek se proizvaja v več velikostih ter v skladu z različnimi standardi in klasifikacijami. V veliki meri jih ni mogoče nadomestiti, kar zadeva končno uporabo, zato obstaja velika stopnja prekrivanja in konkurence med različnimi vrstami zadevnega izdelka. Zato je bilo sklenjeno tako kot v prejšnjih preiskavah, ki so zajemale enak izdelek, sklenjeno, da se vse vrste zadevnega izdelka za namene preiskave obravnavajo kot en sam izdelek.

(29)

Za namene pregleda zaradi izteka ukrepa, vmesnega pregleda za Turčijo in vmesnega pregleda Ukrajino je zadevni izdelek enak, kot ga vključujeta prvotna in prejšnja preiskava, navedena v uvodni izjavi 1.

(30)

Izdelek, ki se proizvaja v Belorusiji, Bosni in Hercegovini, Ljudski republiki Kitajski, Rusiji, Turčiji, Ukrajini in na Tajskem ter se izvaža v Skupnost, je v vseh pogledih podoben izdelku, ki se prodaja na domačem trgu teh držav, kot tudi izdelku, ki ga proizvajajo proizvajalci Skupnosti in se prodaja na trgu Skupnosti. Enako velja za izdelek, proizveden in prodan za izvoz v Skupnost, v primerjavi z izdelkom, proizvedenim in prodanim v ZDA, ki so za Ljudsko republiko Kitajsko in Belorusijo tretja država s tržnim gospodarstvom. Vsi ti izdelki so se zato šteli za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(31)

Splošna metodologija, navedena spodaj, se je ustrezno uporabila za vse proizvajalce izvoznike. Zato poznejša predstavitev ugotovitev vidikov dampinga za zadevne države opisuje le tista vprašanja, ki so specifična za posamezno državo izvoznico.

(32)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika preverila, ali je njegova domača prodaja varjenih cevi in votlih profilov reprezentativna, tj., ali celotni obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza v Skupnost.

(33)

Komisija je zatem opredelila tiste vrste varjenih cevi in votlih profilov, namenjene prodaji na domačem trgu, ki so enake ali neposredno primerljive z vrstami, namenjenimi prodaji na trg Skupnosti. V zvezi s preiskavo na podlagi vrst izdelka je Komisija vrste izdelka v domači prodaji in izvožene vrste izdelka s podobnim poreklom, velikostjo (zunanji premer), debelino stene, zunanjo obdelavo in končno podobo obravnavala kot neposredno primerljive.

(34)

Za vsako vrsto, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na svojem domačem trgu in za katero se je ugotovilo, da je neposredno primerljiva z vrsto varjenih cevi in votlih profilov, ki je bila prodana za izvoz v Skupnost, se je ugotavljalo, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste varjenih cevi in votlih profilov se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje te vrste v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste varjenih cevi in votlih profilov, izvoženih v Skupnost.

(35)

Preverilo se je, ali se za domačo prodajo vsake vrste varjenih cevi lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo opravljeno za vsakega proizvajalca izvoznika v zadevni državi z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje vsake vrste izvoženega zadevnega izdelka na domačem trgu med obdobjem preiskave neodvisnim strankam na domačem trgu.

(36)

Za tiste vrste izdelka, ki se v običajnem poteku trgovine na domačem trgu niso prodajale, je bilo preučeno, ali je normalno vrednost mogoče določiti na podlagi domačih cen drugih proizvajalcev v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe. Če ni bilo na voljo zanesljivih domačih cen drugih proizvajalcev, je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe uporabljena konstruirana normalna vrednost.

(37)

Če je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, so prodajni, splošni in administrativni stroški („stroški PSA“) ter dobiček v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka, ki jo je proizvajalec izvoznik izvajal v običajnem poteku trgovine.

(38)

V vseh primerih, v katerih se je zadevni izdelek izvažal neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(39)

Kjer se je izvozna prodaja izvajala preko povezanega uvoznika in se ni štela za zanesljivo, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki prvič ponovno prodani neodvisnemu kupcu, ustrezno prilagojeni za vse stroške, ki so nastali med uvozom in ponovno prodajo, in za primerno stopnjo za stroške PSA ter dobiček. V tej zvezi so bili uporabljeni stroški PSA povezanega uvoznika. Stopnja dobička je bila določena na podlagi razpoložljivih informacij sodelujočih nepovezanih uvoznikov.

(40)

Kadar ni bilo izvozne cene in posledično nadaljnje prodaje uvoženih izdelkov, je bila izvozna cena konstruirana na razumni osnovi v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(41)

Normalna vrednost in izvozne cene za primerljive vrste so se primerjale na podlagi cene franko tovarna. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene, in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so upravičene, pravilne in podprte s preverjenimi dokazi.

(42)

Kot splošno pravilo in v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je stopnja dampinga za vsakega posameznega proizvajalca izvoznika določila na podlagi primerjave med tehtanim povprečjem normalne vrednosti in tehtanim povprečjem izvozne cene za posamezno vrsto izdelka.

(43)

V primeru skupin več družb, ki so medsebojno povezane, je bila skupna stopnja dampinga za vse družbe v skupini določena v skladu s standardno prakso Komisije, da bi se preprečilo morebitno izogibanje ukrepom.

(44)

Za nesodelujoče družbe je bila v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev določena preostala stopnja dampinga.

(45)

Za določitev preostale stopnje dampinga je bila najprej ugotovljena stopnja sodelovanja. Stopnja sodelovanja se je štela za visoko, če je bila količina izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov blizu količini, ki jo je za zadevno državo zagotovil Eurostat, in ni bilo razloga za domnevo, da kateri koli proizvajalec izvoznik ni sodeloval. V takih primerih je bila preostala stopnja dampinga določena po stopnji sodelujoče družbe z najvišjo stopnjo dampinga, da bi se zagotovila učinkovitost vsakega ukrepa.

(46)

Kjer je bila stopnja sodelovanja na splošno nizka, je bila preostala stopnja dampinga določena po najvišji stopnji reprezentativnega modela za drugega sodelujočega proizvajalca. Ta pristop je bil potreben, da bi se preprečilo nagrajevanje nesodelovanja.

(47)

Uvoz iz Bosne in Hercegovine je v OP dosegel 33 kiloton (kt) in tržni delež približno 2,5 %. Največji proizvajalec izvoznik je predstavljal več kot 90 % skupne proizvodnje v Bosni in Hercegovini (namenjene domačemu trgu in izvozu). Sodeloval je v preiskavi in izpolnil vprašalnik.

(48)

Celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka je bil reprezentativen, kot je opredeljeno v uvodni izjavi 32. V skladu z navedeno splošno metodologijo je normalna vrednost temeljila na cenah, plačanih ali plačljivih s strani neodvisnih strank v običajnem poteku trgovine v Bosni in Hercegovini, ali konstruiranih cenah, kjer je primerno.

(49)

V vseh primerih se je zadevni izdelek prodal neodvisnim strankam v Skupnosti. Tako je izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe temeljila na cenah, plačanih ali plačljivih s strani nepovezanih strank v Skupnosti.

(50)

Izvoznik je nasprotoval stopnji stroškov prevoza, ki jo je navedel pritožnik. Med preiskavo na kraju samem je dejansko dokazal, da so bili ti stroški nižji.

(51)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi cene franko tovarna. Zaradi poštene primerjave so bile narejene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Po razkritju je ena stranka podvomila o domnevnih popravkih Komisije glede fizikalnih lastnosti. Vendar prilagoditve za fizikalne lastnosti niso bile niti upravičene niti se niso dejansko uporabile pri izračunu stopnje dampinga za edinega proizvajalca izvoznika iz Bosne in Hercegovine.

(52)

Uporabila se je primerjava med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno, ki pa je pokazala stopnjo dampinga 0,7 %.

(53)

Ker je stopnja dampinga de minimis, tj. manj kot 2 %, je treba v skladu s členom 9(3) osnovne uredbe postopek proti Bosni in Hercegovini zaključiti brez uvedbe ukrepov. Narava in učinek uvoza iz te države sta analizirana v delu o škodah pod „drugimi dejavniki“.

(54)

Po poročilih Eurostata (vse oznake KN) se je uvoz Kitajske v zadnjih letih močno povečal z 22 kt leta 2004 na 111 kt leta 2006 (180 kt v OP). LRK je tako daleč največja uvoznica na trgu Skupnosti s tržnim deležem, ki je z 1,8 % leta 2004 narasel na več kot 13,8 % v OP. Sodelujoči proizvajalci so poročali o celo večjem obsegu izvoza, tj. 233 kt. Šest vzorčenih družb je poročalo o 219 kt. To neskladje predvsem pomeni, da sta prodiranje trga in delež izvoza Kitajske še večja, kot je bilo prvotno mišljeno.

(55)

Ta razlika v količini, o kateri poročajo Eurostat in sodelujoči proizvajalci, bi bila lahko povezana tudi z napačnim carinskemu deklariranju zadevnega izdelka. To sovpada z obtožbami industrije Skupnosti, ki navaja, da je zadevni izdelek napačno deklariran. Preiskava je kot celota pokazala, da lahko proizvajalci prodajajo različne vrste cevi (nekatere spadajo pod zadevni izdelek, nekatere ne) v okviru enega računa. Zato ni izključeno, da glede na to, kako jasno so te razlike opredeljene v računu, deklarant na podlagi oznak, ki so drugačne od oznak, povezanih z zadevnim izdelkom, zadevni izdelek nepravilno deklarira.

(56)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(57)

Merila za TGO so na kratko in le zaradi lažjega sklicevanja povzeta v nadaljevanju:

(58)

Na podlagi začetka te preiskave je bil izbran vzorec šestih kitajskih proizvajalcev/skupin proizvajalcev („subjektov“), od katerih so vsi zahtevali TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in odgovorili na obrazec zahtevka za TGO v rokih. V skladu z njihovimi zahtevami, so se ti preverili na kraju samem. Ustaljena praksa Komisije je, da preveri, ali skupina povezanih družb kot celota izpolnjuje pogoje za TGO. Če je odvisna družba ali katera koli druga družba, povezana z vložnikom, proizvajalka in/ali izvoznica in/ali trgovka z zadevnim izdelkom, je družba pozvana k izpolnitvi ločenega obrazca zahtevka za TGO.

(59)

V skladu s preverjanji na kraju samem, tj. v prostorih šestih vzorčenih družb, je bilo odločeno, da je treba vse zahtevke za TGO zavrniti. Razlog za to je bilo dejstvo, da nihče od subjektov ni izpolnil meril 1, 2 in 3 (glej analizo spodaj). S preiskavo se je ugotovilo, da vsi subjekti izpolnjujejo merila 4 in 5. To pomeni, da stečajno in lastninsko pravo zagotavlja stabilnost in pravno varnost ter da se pretvorbe menjalnih tečajev izvajajo po tržnih stopnjah.

(60)

V številnih primerih dokumentacija družb ni bila zanesljiva. Nekatere družbe so predstavile različne različice istega dokumenta (npr. popravljena obrtna dovoljenja, dva različna akta o ustanovitvi z različnimi delničarji, akt o ustanovitvi, ki ni bil nikoli podpisan). Lokalni organi niso takega položaja le sprejeli, ampak so tudi celo izdali ustrezna dovoljenja in dokumente brez vsake utemeljitve. Zaradi takih nezanesljivih dokumentov je pravni status družb nezanesljiv in se domneva, da državni vpliv ni bil odpravljen.

(61)

V nekaterih drugih primerih je obstajala dvoumnost v zvezi z obrtnim dovoljenjem. V enem primeru je bilo izdelano obrtno dovoljenje, ki ni opredeljevalo niti datuma začetka niti datuma konca delovanja. Na poznejši stopnji se je oblikovala različica, ki je vsebovala le končni datum. Zaradi tega se pojavlja splošni dvom glede zanesljivosti pripravljenih dokumentov.

(62)

Ko so se ugotovitve Komisije razkrile, so družbe na splošno poudarile, da so v zasebni lasti. Vendar se je v nasprotju z njihovimi trditvami z vmešavanjem države ugotovilo, katere niso v državni lasti in katere so delno v državni lasti. Kot je navedeno, se je na podlagi drugih elementov lahko sklenilo, da je bilo vmešavanje države pomembno.

(63)

Prejete pripombe niso bile take, da bi spremenile ugotovitve Komisije. Sklenjeno je bilo, da se je v družbe pomembno vmešavala država.

(64)

Našle so se številne nepravilnosti v zvezi z računovodskimi praksami preiskovanih družb. Za vse subjekte se je ugotovilo, da se računi niso dosledno nadzirali.

(65)

Na primer, ugotovljene so bile nekatere nepravilnosti, kar zadeva način, na katerega so družbe povečale svoj delniški kapital (povečanje kapitala ni odražalo nobene dejanske naložbe). V nekaterih primerih vrednost kapitala družbe ni bila nikoli položena v gotovini ali blagu. V drugih primerih slabi dolgovi niso bili vknjiženi v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Računovodski izkazi nekaterih družb niso navajali delniškega kapitala, kot je navedeno v dokumentih družbe, npr. v aktu o ustanovitvi ali dovoljenju za poslovanje. Ugotovile so se nepravilnosti v zvezi z amortizacijo (nekatere družbe so prenehale amortizirati nekatera sredstva) ali pravicami rabe zemljišča, ki niso bile ustrezno vknjižene.

(66)

Nekateri subjekti so trdili, da nepravilnosti v računovodskem sistemu ne bi mogle v takšnem obsegu vplivati na odločitev glede TGO. V skladu s temi trditvami nepravilnosti v računovodskem sistemu, tudi če so številne, same po sebi ne zadostujejo za sklep o neizpolnjevanju merila 2. Vendar tudi če se predvideva, da se merilo 2 šteje kot izpolnjeno, če se računovodske nepravilnosti opredelijo kot manjše, v tem zadevnem primeru nepravilnosti niso bile majhne, kar je obrazloženo v prejšnjih odstavkih.

(67)

V nekaterih primerih se je tudi trdilo, da so račune pregledali zunanji, torej neodvisni revizorji. Vendar revizorji niso navedli nobenih težav, ki so bile ugotovljene med preiskavo in tako niso delovali v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Zato zadevni subjekti niso mogli dokazati, da imajo jasno zbirko osnovnih računovodskih evidenc, ki se neodvisno pregledujejo v skladu z mednarodnimi standardi.

(68)

Pojavile so se tudi nepravilnosti glede pogodb o rabi zemljišč. V veliko primerih ni bilo mogoče predložiti dokazila o plačilu pravic do rabe zemljišča, kar ob dejstvu, da je zemljišče v državni lasti, izpostavlja te subjekte velikemu vplivu države. Nekateri subjekti niso uspeli predložiti zanesljivih dokazil o pridobitvi in prenosu delnic. V nekaterih primerih je bilo prevrednotenje sredstev očitno samovoljno. Nepravilnosti v postopku privatizacije so povzročile dvome pri vseh poznejših prenosih delnic in zdi se, da so bile vir pooblastil za lokalne organe pri poseganju v delovanje nekaterih družb.

(69)

Posledično nepravilnosti v zvezi s postopkom privatizacije še vedno vplivajo na trenutni položaj in delovanje družb, ker so stroški proizvodnje in vrednost sredstev predmet velikega izkrivljanja, prenesenega iz sistema netržnega gospodarstva.

(70)

Posvetovanje je potekalo s Svetovalnim odborom, neposredno vpletene stranke pa so bile o tem ustrezno obveščene. Industriji Skupnosti je bila dana možnost, da predloži pripombe, a v zvezi z določitvami TGO niso bile prejete nobene pripombe.

(71)

Komisija je prejela pripombe vložnika zahtevka za TGO. Te pripombe so se obravnavale, kjer je bilo ustrezno, v analizi ali v posameznem odgovoru zadevnemu izvozniku. Vendar nobena prejeta pripomba ni mogla spremeniti ugotovitev glede tržnogospodarske obravnave.

(72)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, vzpostavi dajatev na ravni države, če je to potrebno, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(73)

Narava vmešavanja države, ki je bila ugotovljena za vse družbe, vpliva na njihovo dejavnost kot celoto. Zato ni mogoče izključiti, da bi tak vpliv vplival na določitev izvoznih cen in količin kot tudi na določitev prodajnih pogojev ter drugih podobnih vidikov v zvezi z izvozno dejavnostjo.

(74)

Prav tako se ponovno opozarja, da je šest preiskovanih subjektov pokrilo skoraj ves izvoz v Skupnost. Ob upoštevanju te porazdelitve, sorazmerno majhnega števila udeležencev na trgu in visoke stopnje poseganja države, ugotovljene pri vseh preiskovanih subjektih, ni mogoče izključiti, da se bo vmešavanje države uporabilo za izogibanje ukrepom, če bodo za posamezne izvoznike veljale različne stopnje dajatev.

(75)

Družbe torej niso mogle dokazati, da izpolnjujejo merili (b) in (e) iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(76)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za družbe, ki jim TGO ni bilo mogoče odobriti, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(77)

V obvestilu 1 je Komisija navedla, da namerava uporabiti ZDA kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK in Belorusijo, zainteresirane stranke pa so bile pozvane, da predložijo pripombe. Ena od zainteresiranih strank je temu predlogu nasprotovala, in navedla, da bi bila Turčija ustreznejša izbira, ter poudarila, da se v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe po potrebi uporabi tretja država s tržnim gospodarstvom, ki je predmet iste preiskave. Ugotovljeno je bilo tudi, da se je Turčija uporabila kot primerljiva država za Ukrajino v prvotni preiskavi.

(78)

Vendar so institucije ohranile svoje mnenje, da so ZDA primernejša izbira za primerljivo državo za namen sedanje nove preiskave, in sicer iz spodaj navedenih razlogov.

(79)

Prvič, institucije Skupnosti se načeloma strinjajo, da bi bilo kot prvo za pregled logično določiti isto primerljivo državo kot v prvotni preiskavi (čeprav bi lahko bila sprememba utemeljena celo za pregled). Toda kar zadeva LRK in Belorusijo, ta uredba ne temelji na pregledu, ampak na novi preiskavi. Zato takšni premisleki v tem primeru ne pridejo v poštev. Kot je razloženo drugje v tej uredbi, v skladu s poročilom pritožbenega organa STO o mehiški govedini in rižu (Mexico-Beef and Rice) ( 7 ) navedene turške družbe, za katere je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da imajo nično stopnjo, poleg tega niso bile vključene v sedanji postopek. Institucije zato nimajo popolne slike o normalni vrednosti na turškem trgu. Zdi se tudi, da so na turškem trgu nekatera izkrivljanja. Zlasti gre za dejstvo, da je uvoz v Turčijo predstavljal zelo majhen tržni delež, in sicer 3,3 %, v ZDA pa je znašal 39 %. Tako majhen tržni delež uvoza je lahko znak za oviranje mednarodne konkurence na turškem trgu, čeprav je v Turčiji približno 15 znanih proizvajalcev.

(80)

Po drugi strani so ZDA za varjene cevi na splošno in za zadevni izdelek velik trg, ki je po velikosti podoben Skupnosti. Stopnja konkurence se zdi visoka. Zdi se, da obstaja več kot 15 domačih proizvajalcev, ki so si med seboj konkurenčni in ki pomenijo visoko stopnjo domače prodaje v primerjavi z izvozom iz Kitajske v Skupnost.

(81)

Poleg tega ZDA v velikem obsegu uvažajo iz tretjih držav ne glede na to, da so se med OP izvajali protidampinški ukrepi na uvoz iz več držav (Tajvan, Mehika, Turčija, Tajska, Brazilija, Indija in Koreja). Med OP je uvoz po ocenah pokrival več kot tretjino potrošnje Združenih držav, pri čemer je bilo približno tri četrtine uvoza s poreklom iz držav z 0-odstotno carinsko dajatvijo ter za katere niso veljale protidampinške dajatve. OP dejansko ustreza obdobju, v katerem so organi ZDA preiskovali kitajski izvoz zaradi domnevnega škodljivega dampinga, zaradi katerega so bili januarja 2008 uvedeni ukrepi (nazadnje spremenjeni aprila 2008, v razponu od 69,2 % do 85,55 %) ( 8 ). Ti ukrepi zato niso imeli očitnega vpliva na navedeno analizo, ampak poudarjajo ravni cen v ZDA med OP, ki bi jih bilo mogoče učinkovito umetno obvladati ali zmanjšati zaradi vpliva dampinškega uvoza iz Kitajske.

(82)

Proizvodni postopek in dostop do surovin sta sicer primerljiva v ZDA in LRK, vendar zadnja očitno nima naravne prednosti pri proizvodnji in prodaji zadevnega izdelka.

(83)

Na podlagi primerjave Turčije in ZDA na tej osnovi je bilo sklenjeno, da so ZDA primernejša primerljiva država za LRK in Belorusijo.

(84)

Vprašalniki so bili poslani vsem znanim proizvajalcem v ZDA. Komisija je prejela odgovor pomembnega proizvajalca. Proizvodnja in domača prodaja sodelujočega proizvajalca sta bili reprezentativni za določitev normalne vrednosti.

(85)

Glede na izbiro ZDA za primerljivo državo in v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se je normalna vrednost določila na podlagi informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi, tj. na podlagi cen, plačanih ali plačljivih v skladu z metodologijo iz zgornjih uvodnih izjav 32 do 37.

(86)

Ugotovilo se je, da je bila domača prodaja proizvajalca podobnega izdelka reprezentativna v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki so ga proizvajalci izvozniki iz LRK izvozili v Skupnost. Poleg tega se je njegova domača prodaja štela za običajni potek trgovine.

(87)

Če so bili izdelki v Skupnost izvoženi neposredno neodvisnim strankam, so bile izvozne cene določene na podlagi cen, dejansko plačanih ali plačljivih za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(88)

Če so bili izdelki v Skupnost izvoženi prek nepovezanih trgovinskih družb, so bile izvozne cene določene na podlagi cen izdelka, ki ga zadevni proizvajalci prodajo za izvoz trgovinskim družbam, tj. nepovezanemu kupcu, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(89)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene franko tovarna. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene, in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve v zvezi s prevozom in zavarovanjem, kreditom, provizijo in bančnimi stroški so bile odobrene, če so bile upravičene. Ustrezne prilagoditve so bile po potrebi izvedene tudi v zvezi s fizičnimi razlikami.

(90)

Komisija je za izračun stopnje dampinga na ravni države za vse izvoznike v LRK najprej določila raven sodelovanja. Opravila je primerjavo med celotnim uvozom zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, izračunanega na podlagi podatkov Eurostata, in obsegom izvoza, navedenim v izpolnjenih vprašalnikih, ki jih je prejela od izvoznikov iz LRK. Kot navaja zgornja uvodna izjava 54, je obstajalo razhajanje med količino izvoza, ki jo je sporočil Eurostat, in količino, ki jo je sporočil proizvajalec izvoznik v izpolnjenem vprašalniku (180 kt v primerjavi z 216 kt). Na podlagi tega je ugotovila, da je raven sodelovanja zelo visoka.

(91)

Stopnja dampinga se je nato izračunala, kot je opisano v nadaljevanju. Izvozna cena se je izračunala na podlagi podrobnih informacij, ki so jih predložili sodelujoči izvozniki v izpolnjenih vprašalnikih, razen enega subjekta, katerega odgovor ni bil popoln in je onemogočal primerjavo fizikalnih lastnosti izdelkov. Izvozna cena se je primerjala z normalno vrednostjo, določeno v primerljivi državi.

(92)

Stopnja dampinga na ravni države je bila določena na 130,8 % cene CIF meja Skupnosti.

(93)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se Belorusija ne šteje za državo s tržnim gospodarstvom. Zato se je normalna vrednost v zvezi z izvozom Belorusije v Skupnost določila na podlagi podatkov, ki jih je predložil proizvajalec v tretji državi s tržnim gospodarstvom.

(94)

Med OP je bila skupna količina uvoza iz Belorusije približno 29 kt, kar ustreza približno 2,3-odstotnemu tržnemu deležu. V preiskavi je sodeloval le en beloruski proizvajalec, ki je predložil izpolnjen vprašalnik. V skladu z sporazumom o podizvajanju posluje z dvema uvoznikoma v Nemčiji in Švici. V preiskavi je sodeloval le uvoznik iz EU.

(95)

V skladu s sporazumom o podizvajanju nemški uvoznik, ki je neodvisen subjekt, beloruskemu proizvajalcu dobavlja surovine in krije vse stroške, povezane z uvozom v Belorusijo (stroške prevoza, manipulativne stroške in stroške zavarovanja). Nato plača pristojbino za podizvajanje in krije stroške prevoza, manipulativne stroške in stroške zavarovanja, ki nastanejo pri izvozu iz Belorusije v EU. V proizvodnem postopku nemški uvoznik ostaja lastnik zadevnega izdelka, ki se izvozi iz Belorusije. Ker v skladu s sporazumom o podizvajanju dejanska izvozna cena ne obstaja, jo je treba konstruirati.

(96)

Izvedla se je primerjava med skupnim uvozom zadevnega izdelka s poreklom iz Belorusije, izračunanim na podlagi podatkov Eurostata (z oznakami KN ex730630 41, ex730630 49, ex730630 72 in ex730630 77), in obsegom izvoza, navedenem v izpolnjenih vprašalnikih, ki sta jih predložila sodelujoči proizvajalec in zgoraj navedeni nemški izvajalec. Na podlagi tega se je ugotovilo, da je raven sodelovanja nizka, tj. 30 % skupnega beloruskega izvoza v Skupnost.

(97)

V skladu s členom 9(5) osnovne uredbe ni bila izražena nobena zahteva za individualno obravnavo.

(98)

Normalna vrednost se je določila na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi, v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(99)

Kot je navedeno zgoraj v delu v zvezi z LRK, so bile v obvestilu 1 ZDA izbrane za ustrezno primerljivo državo z namenom določitve normalne vrednosti za Belorusijo in LRK. Glavni razlogi, ki utemeljujejo izbiro ZDA, navedeni v zgornji analizi LRK, se uporabljajo tudi za Belorusijo. Izbiri ZDA za primerljivo državo sta nasprotovali dve stranki in namesto nje predlagali Turčijo. Glavni razlogi, ki so vplivali na odločitev Komisije, da izbere ZDA namesto Turčije, so bili opisani v zgornjih uvodih izjavah 76 do 83.

(100)

Zato se je za določitev normalne vrednosti uporabila metodologija iz uvodnih izjav 32 do 37.

(101)

Podatki, ki jih je predložil nemški uvoznik, so zadevali le del izdelkov s poreklom iz Belorusije, ki se izvažajo v Skupnost. Za drug in zelo pomemben del tega uvoza se podatki niso predložili. Zato je bilo treba v zvezi s tem delom uporabiti najboljša razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(102)

Analizirala sta se dva glavna vira informacij. Podatki Eurostata se niso šteli za ustrezne. Prvič, vključevali so podizvajalske posle z nemškim izvajalcem, za katerega izvozna cena ni bila določena. Drugič, vključevali so tudi podizvajalske posle s švicarsko družbo, ki ni sodelovala. Prav tako je treba poudariti, da je glede na trditev nekaterih strank in ob upoštevanju spletne strani ukrajinske skupine Interpipe, tj. ukrajinske družbe, ki je vključena v vmesni pregled Ukrajine, ta skupina povezana s švicarsko in belorusko družbo. Brez sodelovanja švicarske družbe ni bilo mogoče določiti izvoznih cen za njene transakcije.

(103)

Na drugi strani so bili na voljo podrobni podatki glede na vrsto transakcij, povezanih z navedenim nemškim izvajalcem, vključno s stroški in izdatki izvajalca. To je preiskovalnemu organu omogočilo, da določi izvozno ceno glede na vrsto izdelka, kot je obrazloženo v nadaljevanju. Ta se je zato štela za najboljšo informacijo, ki je bila na voljo Komisiji.

(104)

Izvozna cena se je konstruirala na podlagi cene zadevnega izdelka, po kateri je bil prodan prvi neodvisni stranki sodelujočega nemškega uvoznika. V tem posebnem primeru je bilo treba zaradi sporazuma o podizvajanju izvesti nekatere prilagoditve, da bi se ugotovila zanesljiva izvozna cena na ravni meja Skupnosti. Prilagoditve so se tako izvedle za vse stroške, ki so nastali med mejo Skupnosti in prvo neodvisno stranko nemškega uvoznika. Ti so vključevali stroške PSA in dobiček nemškega uvoznika ter prevoz, zavarovanje in carino v Skupnosti.

(105)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene franko tovarna. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve v zvezi s fizikalnimi lastnostmi, prevozom, stroški zavarovanja in carino so bile odobrene, kjer se je ugotovilo, da so utemeljene, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

(106)

Na tej podlagi se je stopnja dampinga na ravni države določila na 92,4 % cene CIF meja Skupnosti.

(107)

Obseg ruskega uvoza je znašal približno 36 kt, kar ustreza približno 3,3-odstotnemu tržnemu deležu med OP.

(108)

Zaradi očitnega velikega števila proizvajalcev izvoznikov se je najprej izbral vzorec. V tem okviru se je štirim skupinam sporočilo, naj izpolnijo vprašalnik Komisije, vendar sta to storili le dve skupini, tako da vzorčenje več ni bilo potrebno.

(109)

Pri obeh proizvajalcih izvoznikih je bila domača prodaja zadevnega izdelka reprezentativna, kot je opredeljeno v uvodni izjavi 32. V skladu z metodologijo, opisano v uvodni izjavi 33 in naslednjih, je normalna vrednost temeljila na cenah, ki so jih neodvisne stranke v Ruski federaciji plačale ali jih plačujejo v okviru običajnega poteka trgovine.

(110)

V zvezi s proizvodnimi stroški in zlasti stroški energije, kar zadeva plina, se je v preiskavi preučilo, ali so cene plina, ki so jih plačevali proizvajalci izvozniki, ustrezno izražale stroške, povezane s proizvodnjo in distribucijo plina.

(111)

Ugotovilo se je, da je domača cena plina, ki so jo plačevali proizvajalci izvozniki, znašala približno četrtino izvozne cene zemeljskega plina iz Rusije. V zvezi s tem vsi razpoložljivi podatki kažejo, da so domače cene plina v Rusiji nadzorovane in precej nižje od tržnih cen, ki veljajo na prostih trgih zemeljskega plina. Ker evidenca proizvajalcev izvoznikov ni ustrezno izražala stroškov za plin, jih je bilo treba ustrezno prilagoditi v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe. Ker ni bilo na razpolago nobenih dovolj reprezentativnih neizkrivljenih cen plina z ruskega notranjega trga, se je zdelo primerno, da prilagoditev v skladu s členom 2(5) temelji na informacijah z drugih reprezentativnih trgov. Prilagojena cena je temeljila na povprečni ceni ruskega plina pri prodaji za izvoz na nemško-češki meji (Waidhaus), prilagojeni glede na lokalne distribucijske stroške. Waidhaus, glavno vozlišče za prodajo ruskega plina v EU, ki je hkrati največji trg za ruski plin in na katerem cene razumno izražajo stroške, se lahko šteje kot reprezentativen trg v smislu člena 2(5) osnovne uredbe.

(112)

Za tiste vrste izdelka, katerih normalna vrednost je bila konstruirana, kot je opisano zgoraj, se je konstruirana vrednost izračunala na podlagi proizvodnih stroškov izvoženih vrst po prilagoditvi glede na stroške plina.

(113)

V primerih, v katerih je bil izvoz v Skupnost izveden prek povezanega uvoznika s sedežem v Skupnosti, je bila konstruirana izvozna cena določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. V primerih izvoza neodvisnim strankam v Skupnosti prek povezanega trgovca s sedežem v Ruski federaciji so se izvozne cene določile na podlagi cen, ki so jih neodvisne stranke v Skupnosti plačale ali bi jih lahko plačale.

(114)

Ustrezne prilagoditve so se opravile v zvezi s kreditom, stroški prevoza in pomožnimi stroški, kjer se je ugotovilo, da so utemeljene in podprte s preverjenimi dokazi.

(115)

Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene je pokazala obstoj dampinga. Po razkritju sta oba ruska proizvajalca izvoznika predložila pripombe. V prvem primeru je bila zaradi utemeljenih pripomb, zlasti glede prilagoditev konstruiranih normalnih vrednosti, uvedena manjša sprememba stopnje dampinga, ki ne bo vplivala na protidampinško dajatev, saj je spremenjena stopnja dampinga še vedno nad stopnjo škode. V drugem primeru je zainteresirana stranka navedla administrativno napako, ki je povzročila dvojno štetje PSA; ta napaka je bila popravljena. Na podlagi tega so stopnje dampinga (na skupino proizvajalca izvoznika), izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve:

(116)

Ker je bila raven sodelovanja visoka (po poročanju Eurostata je zajemala več kot 90 % izvoza zadevnega izdelka iz Ruske federacije v Skupnost), se je preostala stopnja dampinga, ki se uporablja za vse druge izvoznike v Ruski federaciji, določila na enaki ravni kot za sodelujočega proizvajalca izvoznika iz skupine TMK, in sicer na 22,7 %.

(117)

V skladu s členom 11 (2) osnovne uredbe se je preučilo, ali obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval ali ponovil zaradi morebitnega prenehanja veljavnosti ukrepov, ki veljajo za Tajsko, Turčijo in Ukrajino.

(118)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe se je za Turčijo in eno ukrajinsko družbo preučilo, ali so se od prvotne preiskave spremenile razmere v zvezi z dampingom, ki bi bile lahko trajne.

(119)

V nasprotju s prvotno preiskavo se po podatkih Eurostata zadevni izdelek med OP ni izvažal iz Tajske. Edini od sodelujoči proizvajalec je izjavil, da ni izvažal v Skupnost, drugi izvozniki pa niso sodelovali. Statistični podatki o tajskem izvozu so pokazali, da je bil med OP zabeležen tajski izvoz, ki bi bil lahko delno povezan z zadevnim izdelkom, vendar je bil v vsakem primeru zelo majhen in tako ne bi bil reprezentativen.

(120)

Pri sedanjem pregledu je bila raven sodelovanja zelo nizka, saj se je med postopkom javil le en tajski proizvajalec. Na podlagi pritožbe in kot potrjujejo javno dostopni podatki, je bilo na Tajskem med OP vsaj dvanajst drugih proizvajalcev zadevnega izdelka. Nobeden od teh proizvajalcev ni sodeloval pri preiskavi, zato je bila raven sodelovanja manjša od 10 % skupne ocenjene tajske proizvodnje zadevnega izdelka.

(121)

Edini tajski proizvajalec, ki je sodeloval pri preiskavi, med OP v Skupnost ni izvažal. Glede na to, da Tajska zadevnega izdelka ni izvažala v Skupnost, se damping ne bi mogel nadaljevati. Iz tega sledi, da mora analiza v tem primeru temeljiti na verjetnosti ponovitve dampinga v primeru odprave ukrepov.

(122)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 120, je preiskava pokazala, da je bilo na Tajskem med OP vsaj trinajst proizvajalcev zadevnega izdelka, od katerih je le en sodeloval pri preiskavi.

(123)

Preučilo se je, v kolikšnem obsegu bi se podatki sodelujočega tajskega proizvajalca lahko uporabili za analizo splošnih razmer v zvezi z verjetnim razvojem izvoza iz Tajske, in zlasti, kako bi se lahko ti podatki uporabili kot merilo uspešnosti v smislu kazalnikov domačih in izvoznih cen, stroškov, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti.

(124)

V zvezi s podatki sodelujoče družbe so bile ugotovljene številne pomanjkljivosti. Prvič, družba ni uspela uskladiti domačih in izvoznih cen z dejanskimi transakcijami in revidiranimi računovodskimi izkazi za OP. Poleg tega družba ni mogla zagotoviti razčlenitve proizvodnih stroškov glede na številčno oznako izdelka („PCN“), kot je določeno v vprašalnikih, poslanih zainteresiranim strankam. Proizvajalec je lahko zagotovil le proizvodne stroške kot povprečje proizvodnih stroškov, razčlenjenih na vse proizvedene loščene in galvanizirane izdelke s PCN. Dokazi o strukturi stroškov za PCN različnih proizvajalcev v drugih državah, ki so vključeni v preiskavo, vključno s Skupnostjo, so pokazali, da dejansko obstajajo velike razlike v proizvodnih stroških glede na PCN. To velja tudi za posebne vrste izdelkov, ki jih proizvaja in prodaja zadevna tajska družba. Glede na te razmere se razčlenitev stroškov, ki ne omogoča primerjave glede na PCN, ne more obravnavati kot zadostna za določitev domače normalne vrednosti.

(125)

Tudi če bi bilo mogoče take podatke pridobiti, je treba upoštevati, da je sodelujoči proizvajalec pokril manj kot 10 % celotne proizvodnje zadevnega izdelka na Tajskem, kar pomeni, da bi bilo treba podatke v vsakem primeru dopolniti z drugimi statističnimi podatki, da se oceni reprezentativnost za pridobitev ocene na ravni države.

(126)

Družba je bila obveščena o tem, da namerava Komisija uporabiti člen 18 osnovne uredbe, in o razlogih, zakaj je bilo to potrebno, in sicer v razumnem časovnem ob ustreznem upoštevanju rokov preiskave. Pripombe so bile prejete in celovito analizirane, v zvezi z njimi pa je bil poslan natančen odgovor. Nobena od obrazložitev, ki jih je navedla družba, ni mogla Komisiji preprečiti uporabe najboljših razpoložljivih dejstev, ki so na voljo v zvezi z zgoraj poudarjenimi področji.

(127)

Zato so informacije o domačih in izvoznih cenah za tajske izvoznike v drugih državah temeljile na najboljših razpoložljivih dejstvih, vključno s pritožbo in javno dostopnimi informacijami.

(128)

Nasprotno pa so se lahko preverili podatki v zvezi z zalogami, ravnjo proizvodnje in zmogljivostjo, ki jih je predložila družba. Te informacije in podatki iz pritožbe so se zato lahko uporabili za določitev obsega proizvodnje in proizvodne zmogljivosti vseh proizvajalcev izvoznikov na Tajskem.

(129)

Glede na navedeno so se pri ocenjevanju mogočega vpliva, če bi se ukrepi ukinili, upoštevale naslednje ugotovitve.

(130)

Na podlagi pritožbe se je ugotovilo, da je neizkoriščena zmogljivost na Tajskem več kot 370 kt, kar je skoraj 30 % skupne zmogljivosti. Ta neizkoriščena zmogljivost ustreza več kot 25 % celotne potrošnje Skupnosti (kot je opredeljeno v uvodni izjavi 231), ki bi se lahko usmerila na trg Skupnosti.

(131)

Raven neizkoriščene zmogljivosti je bila zlasti izrazita pri sodelujočem proizvajalcu, ki je med OP predstavljal manj kot 10 % skupne tajske proizvodnje. V času OP so bile neizkoriščene zmogljivosti tega proizvajalca nad 50 %.

(132)

Vsi ti dejavniki skupaj poudarjajo obstoj obsežnih neizkoriščenih zmogljivosti na Tajskem. Ker ni dokazov, da bi se lahko ta zmogljivost absorbirala na podlagi večje domače prodaje, prodaje v druge tretje države ali proizvodnje izdelkov, razen zadevnega izdelka, se sklepa, da bi se te neizkoriščene zmogljivosti ob razveljavitvi ukrepov verjetno usmerile v Skupnost, ne nazadnje zaradi tega, ker je Skupnost privlačen izvozni trg.

(133)

Glede na to, da je trg Skupnosti eden največjih na svetu, njegova velikost privablja katerega koli tajskega proizvajalca izvoznika zadevnega izdelka. Možna pomembnost trga Skupnosti se dodatno povečuje zaradi dejstva, da Združene države, ki so še en velik trg, izvajajo ukrepe proti uvozu iz Tajske.

(134)

Na podlagi zelo privlačne ravni cen v Skupnosti, kjer obstajajo dobro razvite distribucijske poti, se šteje, da bi brez ukrepov obstajala jasna gospodarska pobuda za preusmeritev izvoza iz velikih trgov tretjih držav, kot so Združene države, na trg Skupnosti.

(135)

V celoti gledano se pod temi pogoji meni, da se vsako povečanje sedanje izkoriščenosti zmogljivosti verjetno usmerilo v izvoz in sicer zlasti na trg Skupnosti.

(136)

Veliko dejavnikov govori v prid domnevi, da bodo tajske izvozne cene v Skupnost verjetno dampinške.

(137)

Zdi se, da se je izvoz na velike trge tretjih držav izvajal po dampinških cenah. To je potrdil obstoj protidampinških ukrepov Združenih držav v razponu 15 % na tajski izvoz varjenih cevi. To kaže na splošnejši vzorec obnašanja na podlagi dampinga na velikih trgih tretjih držav. Dejstvo, da se je tajski izvoz v Skupnost po uvedbi ukrepov prekinil, potrjuje domnevo, da tajski proizvajalci izvozniki ne bi bili sposobni ali ne bi želeli prodajati po nedampinških cenah.

(138)

Za zadevni izdelek, ki je na splošno precej homogen, bi poleg tega tajski prodajalci verjetno zagotovili izdelke po prevladujočih cenah glede na drug uvoz v Skupnost. Kot je bilo sklenjeno v zgornjih razdelkih, so uvozne cene drugih izvoznih držav na splošno nizke. Ob upoštevanju, da so mogoče izvozne cene tajskega proizvajalca izvoznika verjetno skladne s temi nizkimi cenami, in ob upoštevanju strukture cen zadevnega izdelka, ki trdno temelji na cenah jeklenih tuljav in cinka, ki so se v svetu bistveno zvišale, bi bile dampinške izvozne cene verjetne.

(139)

Velik del tajskega izvoza se bo zato verjetno prodal v Skupnost po dampinških cenah, če se bo dovolilo prenehanje veljavnosti ukrepov.

(140)

Pritožnik je navedel, da v primeru odprave ukrepov dampinški izvoz iz Turčije verjetno zelo resno ogrozil industrijo Skupnosti. V okviru vmesnega pregleda (glej spodaj) je pritožnik zahteval, da se ukrepi prilagodijo navzgor zaradi domnevno povečane ravni dampinga in škode.

(141)

Statistični podatki so pokazali, da je uvoz iz Turčije dosegel 110 kt, kar je skoraj 9 % potrošnje Skupnosti (kot je opredeljeno v uvodni izjavi 231). Obsega, o katerem sta posamezno poročala Eurostat in družbe, sta se razlikovala (138 kt). Sklicuje se tudi na pripombe iz uvodne izjave 55.

(142)

Splošna metodologija za izračun dampinga (določena v zgornjih uvodnih izjavah 31 do 46), se je uporabljala za vse proizvajalce izvoznike v Turčiji. Razlikuje se od metodologije iz prvotne preiskave, ki se je izjemoma uporabljala za nekatere izvoznike zaradi znatnih tečajnih nihanj med obdobjem prvotne preiskave. Zaradi teh nihanj je bilo v prvotni preiskavi primerneje primerjati mesečno tehtano povprečno normalno vrednost in mesečno tehtano povprečno izvozno ceno. Vendar teh izjemnih okoliščin v sedanji preiskavi ni bilo, zato je bila uporabljena standardna metodologija, kot je opisano v zgornjih uvodnih izjavah 31 do 46. V sedanji preiskavi je bila stopnja dampinga za proizvajalce izvoznike v Turčiji torej določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(143)

Družbe Cayirova Boru Sanayi ve Ticaret AS, Istanbul, Yücel Boru ve Profil Endüstrisi AS, Istanbul in Noksel Çelik Boru Sanayi AȘ, Ankara, katerih individualna stopnja dampinga je bila pri prvotni preiskavi nič, so bile prvotno preiskane med pregledom in izbrane kot del vzorca. Čeprav člen 9(3) osnovne uredbe določa, da se lahko družbe z nično ali de minimis stopnjo dampinga pri prvotni preiskavi vključijo v pregled, institucij Skupnosti ne zavezuje, da vključijo takšne družbe. Poleg tega je po sprejetju osnovne uredbe v primeru mehiške govedine in riža (Mexico-Beef and Rice) Organ STO za reševanje sporov obravnaval ustrezno določbo protidampinškega sporazuma ADA kot prepoved pregledov takih družb. Zato so institucije Skupnosti sklenile, da je primerno, da se podatki, zbrani med pregledom glede teh treh družb, ne uporabijo. Posledično so bile te družbe izključene iz vzorca. Poleg tega se na podlagi te uredbe sklepa, da nobena od teh družb zdaj ne izvaja dampinga.

(144)

Obrazci za vzorčenje so bili poslani 15 potencialnim proizvajalcem/izvoznikom v Turčiji, od katerih se jih je odzvalo osem. Za vzorec so bile izbrane tri družbe/skupine, ki pomenijo 41 % skupnega turškega uvoza v Skupnost.

(145)

Kot je bilo navedeno, se je normalna vrednost konstruirala ali določila na podlagi cen, ki so jih neodvisne stranke v Turčiji plačale ali jih plačujejo v okviru običajnega poteka trgovine. Nekatere prilagoditve, ki so jih zahtevali proizvajalci izvozniki, so bile zavrnjene ali spremenjene.

(146)

Po razkritju ugotovitev Komisije so nekateri izvozniki trdili, da je treba stroške kredita določiti na podlagi dejanskih pogojev plačila, dogovorjenih med proizvajalci in njihovimi strankami. Te trditve so bile sprejete.

(147)

Nekatere družbe so vložile popravek za prilagoditev dajatve na podlagi tega, da so uvozne dajatve šle v breme surovin za podobni izdelek, če je bil namenjen za potrošnjo v Turčiji, te pa so bile povrnjene, če je bil izdelek prodan za izvoz v Skupnost.

(148)

V enem primeru je bilo ugotovljeno, da je navedeni znesek višji od zneska dajatve, ki gre v breme materiala, fizično vgrajenega v podobni izdelek, ki se prodaja na domačem trgu. Ugotovilo se je, da je bilo breme dajatve manjše, ker družba/skupina družb v domači proizvodnji ni uporabljala le tuljav, uvoženih z dajatvijo, ampak tudi tuljave, uvožene z 0-odstotno stopnjo dajatev, ter tuljave, kupljene na domačem trgu. Zato so bile izvedene ustrezne prilagoditve.

(149)

Druga družba, za katero je bil popravek prvotno zavrnjen, je trdila, da bi popravek moral biti odobren, saj se je za izdelke, prodane na domačem trgu, zaračunavala dajatev. Trditev je bila delno sprejeta.

(150)

V zvezi s tem je industrija Skupnosti trdila, da bi bila to subvencija, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep. Vendar je treba poudariti, da je sedanji postopek protidampinška preiskava. Zato se ta obtožba ni analizirala.

(151)

Eden od turških izvoznikov, za čigar prodajo je bilo treba konstruirati normalno vrednost, je uveljavljal negativne stroške PSA. Do tega je prišlo zaradi dejstva, ker je bil dobiček od pretvorbe menjalnih tečajev znaten in višji od skupnega zneska PSA. V tem primeru se ta finančni dobiček ni upošteval. Upoštevali so se le finančni stroški, povezani s posojili podjetij. Zato so se stroški PSA ustrezno prilagodili.

(152)

V vseh primerih se je zadevni izdelek prodal neodvisnim strankam v Skupnosti. Tako je izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe za vse izvoznike temeljila na cenah, ki so jih plačale ali jih plačujejo nepovezane stranke v Skupnosti.

(153)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi cene franko tovarna. Zaradi poštene primerjave so bile narejene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Glede na to so bile prilagoditve izvedene za rabate, popuste, prevoz, rokovanje, zaračunavanje stroškov, bančne stroške in zavarovanje ter stroške kredita, kjer je bilo to ustrezno in podprto s preverjenimi dokazi.

(154)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila za proizvajalce izvoznike v Turčiji določena stopnja dampinga na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(155)

Primerjava med tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami in tehtano povprečno normalno vrednostjo je pokazala, da obstajajo naslednje stopnje dampinga:

(156)

Dve družbi sta izrazili namero o sodelovanju, vendar nista bili vključeni v vzorec. Ker so bile stopnje dampinga, določene za vse družbe iz vzorca, de minimis, raven sodelovanja v preiskavi pa je bila zelo visoka, se je stopnja dampinga na ravni države tudi štela za de minimis.

(157)

Zato se sklene, da v primeru Turčije ni šlo za nadaljevanje dampinga. Nadaljnja analiza v okviru člena 11(3) osnovne uredbe bo zato osredotočena samo na verjetnost ponovitve dampinga.

(158)

Trg EU je nedvomno zelo privlačen za turške proizvajalce. Na to vpliva več dejavnikov, prvi je velikost. Velikost se ne nanaša le na veliko potrošnjo, ampak tudi na dejstvo, da je večina turškega izvoza na druge trge tretjih držav razdrobljena, kar pomeni, da se majhne količine pošljejo v več različnih namembnih krajev. V tem smislu je Skupnost bolj privlačna namembni kraj z veliko absorpcijsko sposobnostjo.

(159)

Geografska bližina je drug pomemben dejavnik, saj stroški prevoza teh izdelkov niso majhni.

(160)

Skupnost je tudi tradicionalni trg za turške izvoznike, ki imajo dobro razvite distribucijske poti in velik razpon strank.

(161)

Kljub veljavnim ukrepom se je izvoz iz Turčije nadaljeval skozi celotno OP. Vendar damping ni bil ugotovljen za nobeno od vzorčenih družb. Treba je poudariti, da vzorčene družbe ter nevzorčene družbe, ki so sodelovale v sedanjih pregledih, in družbe, katerih stopnja v prvotni preiskavi je bila nič ali de minimis, pokrivajo približno 90 % celotnega turškega izvoza v Skupnost. Trg za ta turški izvoz se zdi stabilen in nič ne kaže na to, da bi te družbe spreminjale svoje strategije oblikovanja cen. Poleg tega so tri vzorčene družbe in družbe, katerih stopnja dampinga je bila v prvotni preiskavi nič ali de minimis, daleč najpomembnejši akterji na trgu in odločilno vplivajo na cene. Zato je verjetno, da bi se katera koli druga družba zgledovala po njihovih praksah oblikovanja cen. Zdi se torej neverjetno, da bi se damping za Turčijo ponovil. Kljub temu so bili zaradi popolnosti preučeni tudi spodnji dejavniki.

(162)

Na podlagi preiskave je bila med OP za sodelujoče proizvajalce, vključno z vzorčenimi in nevzorčenimi družbami, ugotovljena skupna neizkoriščena zmogljivost približno 143 000 ton. Ta količina bi ustrezala približno 10 % celotne potrošnje varjenih cevi v Skupnosti (kot je določeno v uvodni izjavi 231).

(163)

Največji trg tretje države za zadevni izdelek (ZDA) izvaja protidampinške ukrepe, ki veljajo za turški izvoz v razponu do 14,7 %. To bi pomenilo, da ZDA pod enakimi pogoji verjetno ne bi absorbirala veliko dodatnih izvoznih količin iz Turčije. Vendar dejstvo, da je izvoz v tretje države razdrobljen na pošiljke mnogim različnim namembnim krajem, kaže na to, da turški izvozniki aktivno raziskujejo nove trge, zato ni neverjetno, da bi trgi tretjih držav lahko absorbirali določene zmogljivosti. Poleg tega je ob upoštevanju dejanskega razmerja turškega izvoza v Skupnost in v tretje države (70/30) razumno pričakovati isto razmerje, če bi se sedanje neizkoriščene zmogljivosti prodale. To bi pomenilo, da bi bilo v Skupnost dodatno uvoženih približno 100 000 ton, kar bi glede na podatke o potrošnji med OP ustrezalo dodatnemu tržnemu deležu 7 %. Vendar je treba poudariti, da bi bilo to največje teoretično povečanje prodaje ob predpostavki, da se neizkoriščena zmogljivost porabi 100-odstotno, kar se v tej industriji dogaja redko.

(164)

Razlike v cenah med turškim izvozom v Skupnost in v tretje države niso bile velike in so bile odvisne od zadevne družbe. Po nadaljnji analizi, ki je sledila razkritju, je bilo ugotovljeno, da so bile turške izvozne cene za tretje države malenkost višje kot za Skupnost. Ker za Turčijo v zvezi z izvozom v Skupnost ni bil ugotovljen damping, je mogoče domnevati, da izvoz v tretje države na splošno ni potekal po dampinških cenah. Ravno tako nič ne kaže na to, da bi turški izvozniki spremenili svojo strategijo oblikovanja cen. Nobene druge razmere na trgu ali stanje izvoznikov v celoti niso kazali na to, da so izvozniki nameravali spremeniti splošno tržno obnašanje.

(165)

Na podlagi navedenega se sklene, da se damping v zvezi z uvozom iz Turčije verjetno ne bo ponovil.

(166)

Pritožnik je trdil, da veljavni ukrepi niso preprečili nadaljevanja dampinškega uvoza in da raven ukrepov ni več zadostovala za preprečitev škodljivega dampinga v zvezi z uvozom zadevnega izdelka iz Turčije.

(167)

Kot je ugotovljeno zgoraj, se uvoz iz Turčije ni več nadaljeval po dampinških cenah. Vse stopnje dampinga, ugotovljene v sedanji preiskavi, so dejansko pod pragom de minimis. Zlasti to velja za tri družbe, za katere je bil prvotno ugotovljen damping.

(168)

Trg Skupnosti bo, kot je omenjeno, najverjetneje ostal privlačen trg za turške izvoznike glede na cene ter dobro razvite in dolgotrajne trgovinske odnose. Turški proizvajalci hkrati prodajajo ogromne količine na domačem trgu. Te količine se prodajajo po konkurenčnih in relativno nizkih cenah, če jih primerjamo z drugimi velikimi trgi, vključno z EU in ZDA. Domače cene in posledično normalne vrednosti so bile dejansko na takšnih ravneh, da je damping v zvezi z izvozom v Skupnost v celoti izginil.

(169)

S preiskavo niso bile odkrite nobene druge razmere, ki bi nakazovale, da se bosta cena in damping verjetno spremenila, če se bo dovolilo prenehanje ukrepov. Za družbe, za katere so se od prvotne preiskave uporabljale dajatve nič, bodo premisleki na podlagi poročila Mexico Beef and Rice, kot so obrazloženi v uvodni izjavi 143, veljali še naprej. V zvezi z drugimi družbami je sedanja preiskava dejansko pokazala, da so se razmere spremenile, saj je bilo ugotovljeno, da več ne izvajajo dampinga. Poleg tega ni nobenih prepričljivih razlogov, ki bi kazali na to, da takšne spremenjene razmere niso trajne. Vse preiskovane družbe so leta 2006 in med OP celo izvažale v tretje države po cenah, ki so bile višje od izvoznih cen v Skupnost. V istih obdobjih se je izvoz v Skupnost izvajal po cenah, ki so presegale domače prodajne cene. To jasno kaže, da so spremenjene razmere (z izvozom brez dampinga) trajne.

(170)

Zato je mogoče skleniti, da se izvoz v Skupnost verjetno ne bo nadaljeval po dampinških cenah, če se bo dovolilo prenehanje veljavnosti ukrepov. Tudi spremenjene razmere glede na prvotno preiskavo v zvezi z odsotnostjo dampinga se lahko razumno obravnavajo kot trajne.

(171)

Na podlagi navedenega je treba postopek glede uvoza iz Turčije končati.

(172)

Skupina Interpipe je trdila, da bi primerjava normalne vrednosti na podlagi lastnih stroškov/cen na domačem trgu in izvoznih cen na trg tretje države, primerljiv z EU, privedla do zmanjšanja dampinga znatno pod ravnjo trenutnih ukrepov. Zato naj nadaljevanje ukrepa na sedanji ravni za izravnavanje dampinga ne bi bilo več potrebno.

(173)

Med preiskavo je bila družba obveščena o tem, da namerava Komisija uporabiti člen 18 osnovne uredbe. Razlog je bil v tem, da družba ni predložila podatkov o proizvodnih stroških v zahtevani obliki za vrsto izdelka (številčna oznaka izdelka (PCN)). Družba je predložila le podatke o proizvodnih stroških kot povprečje za vse vrste izdelka, proizvedene v posebni delavnici.

(174)

Preučitev dejstev je pokazala, da Komisija ni mogla sprejeti predloženih podatkov o proizvodnih stroških, ker ne bi omogočili ustrezne primerjave s prodajnimi cenami na domačem trgu za vrsto izdelka.

(175)

Družba je bila o razlogih, zakaj je bilo to potrebno, obveščena v primernem roku, kot to zahteva člen 18(4) osnovne uredbe. Pripombe so bile prejete in analizirane, v zvezi z njimi pa je bil poslan natančen odgovor. Nobena obrazložitev družbe ni zadostovala, da Komisiji ne bi uporabila najboljših dejstev, ki so na voljo za področje, poudarjeno v nadaljevanju.

(176)

Po razkritju je pritožnik trdil, da je treba primer končati, ker je bilo sodelovanje edinega ukrajinskega proizvajalca tako šibko, da je Komisija morala za prilagoditev proizvodnih stroškov uporabiti člen 18 osnovne uredbe. Vendar je treba poudariti, da je bil člen 18 uporabljen zato, da je Komisija lahko informacije, ki jih je predložil edini ukrajinski sodelujoči proizvajalec, dopolnila z najboljšimi razpoložljivimi informacijami. Trditev je bila zato zavrnjena.

(177)

Komisija je preučila, ali bi za domačo prodajo lahko veljalo, da je bila dosežena v okviru običajnega poteka trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. V ta namen so bili preučeni proizvodni stroški izdelka, ki ga proizvajalci izvozniki proizvedejo in prodajo na domačem trgu.

(178)

Družba OJSC Interpipe Novomoskovsk Pipe Production Plant (NMPP), ki proizvaja zadevni izdelek, ni zagotovila razčlenitve proizvodnih stroškov po PCN. Ta proizvajalec izvoznik je zagotovil le povprečne proizvodne stroške vseh PCN, ki so nastali v njegovih dveh delavnicah. Dokazi o strukturi stroškov po PCN, ki zadevajo različne proizvajalce v drugih državah, vključenih v preiskavo, vključno s Skupnostjo, so pokazali, da se proizvodni stroški po posameznih PCN zelo razlikujejo.

(179)

Družba OJSC Interpipe Nizhnedneprovsk (NTRP) tube rolling plant, ki je povezana z NMPP, je predložila razčlenitev proizvodnih stroškov po PCN.

(180)

Kot pojasnjuje uvodna izjava 173, je Komisija za NMPP uporabila člen 18 osnovne uredbe, da bi dobila proizvodne stroške po PCN. Preučena je bila možnost uporabe razpoložljivih podatkov iz prvotne raziskave, vendar se zato, ker je bil Ukrajini dodeljen status tržnega gospodarstva, taki podatki niso šteli za najboljše razpoložljive informacije. Poleg tega je Komisija ugotovila, da so informacije, ki jih je predložila industrija Skupnosti, kakovostne, zato je bilo mogoče na njihovi podlagi določiti proizvodne stroške (CoP) na kontrolno številko proizvoda (PCN). Zato so se informacije, ki jih je predložila sodelujoča industrija Skupnosti, štele za najzanesljivejše in najboljše razpoložljive informacije, na podlagi katerih se določijo proizvodni stroški na PCN. V zvezi s tem so izsledki preiskave pokazali, da se lahko izračunajo odstopanja med PCN najcenejše industrije v Skupnosti in vsemi drugimi PCN. To odstopanje se je nato uporabilo za povprečne proizvodne stroške, ki jih je sporočila družba NMPP. Če sta se PCN, ki ga proizvaja industrija Skupnosti, in enak PCN, ki ga proizvaja NTRP, ujemala, so se uporabili stroški NTRP.

(181)

Ista stranka je podvomila v dejstvo, da je Komisija uporabila podatke iz OP za konstruiranje normalne vrednosti in izvozne cene med OPI. Nekatere trditve v zvezi s tem so bile sprejete. Komisija je preverila tehtano povprečje izvoznih cen CIF v Skupnost v času šestih mesecev, v katerih sta se oba postopka prekrivala. Da se je v istem obdobju omogočila poštena primerjava tehtanih povprečnih normalnih vrednosti vsake vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, s tehtano povprečno izvozno ceno vsake ustrezne vrste zadevnega izdelka, so bili proizvodni stroški sodelujočih proizvajalcev prilagojeni. Prilagoditev je bila opravljena, da so se odražali proizvodni stroški v istih šestih mesecih, ki so bili upoštevani pri izračunu izvoznih cen CIF v Skupnost. Edini ukrajinski sodelujoči izvoznik je trdil, da mora Komisija uporabiti proizvodne stroške na enoto povezane družbe, OJSC Interpipe Nizhnedneprovsk (NTRP) tube rolling plant, saj so PCN skoraj identični tistim, ki jih proizvaja OJSC Interpipe Novomoskovsk Pipe Production Plant (NMPP). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 175, ima Komisija dokaze o velikih razhajanjih pri proizvodnih stroških na PCN. Trditev je bila zato zavrnjena.

(182)

Kar zadeva izvoz v Skupnost, je skupina v Skupnost med OPI izvozila zanemarljiv obseg zadevnega izdelka. Sami prenosi se ne morejo šteti kot reprezentativni za ugotavljanje, ali se je zgodila kakršna koli sprememba v obnašanju, ki bi bila trajne narave.

(183)

Skupina Interpipe je predlagala uporabo izvoza v tretje države, da bi se vzpostavila raven cen, na kateri bi se opravljal izvoz v Skupnost. Izvoznik je zlasti vztrajal, da je treba v zvezi s tem uporabiti izvoz v Rusijo. Družba je predložila dokaze o izvozu na trge tretjih držav in na ruski trg.

(184)

Najprej se je ugotavljalo, ali je obseg izvoza zadevnega izdelka v tretje države, ki ga je predlagala skupina Interpipe, dovolj velik v smislu celotne prodaje. V zvezi s tem se je ugotovilo, da je prodaja v Rusijo predstavljala več kot polovico skupnega izvoza skupine in je bila načeloma primerna za oblikovanje sklepnih ugotovitev, če bi bil ruski trg dovolj podoben trgu Skupnosti.

(185)

Na podlagi informacij, ki so bile na voljo Komisiji, se je preučilo, ali ima Rusija podobne tržne pogoje in strukturo kot Skupnost, da bi se z namenom vzpostavitve nove ravni ukrepa ocenilo, ali je izvoz v Rusijo zanesljiv približek verjetnih izvoznih cen v Skupnost.

(186)

Ruski trg, ki je v zvezi z zadevnim izdelkom podoben trgu Skupnosti, se zdi po eni strani velik, prodane vrste izdelkov pa so na obeh območjih na splošno podobne.

(187)

Po drugi strani so bile ugotovljene izrazite razlike med trgoma. V Rusiji obstajajo visoke uvozne dajatve, v Skupnosti pa takih dajatev ni ( 9 ). To se kaže v uvoznih deležih, ki so bistveno nižji od deležev v Skupnosti. Poleg tega se zdi, da je sektor proizvodnje v Rusiji veliko bolj usmerjen s peščico velikih proizvajalcev, ki se pokrivajo večji del dejavnosti, medtem ko je dejavnost v Skupnosti razpršena na večje število proizvajalcev. Distribucijske poti naj bi tudi vključevale manj dobaviteljev kot v Skupnosti. Poleg tega dejstvo, da v Skupnosti obstaja pomemben ruski damping, kaže na razlike v oblikovanju cen in izkrivljanja na ruskem domačem trgu, brez katerih take prakse ne bi obstajale.

(188)

Poleg tega obstoj dampinga kaže, da so ravni domačih cen v Rusiji nad cenami, po katerih bi izvozniki verjetno izvažali v Skupnost. Razlog je v tem, da so prevladujoče cene za uvoznike, ki ohranjajo pomembno prisotnost v Skupnosti, verjetno na isti ravni kot ruske izvozne cene, ter v tem, da je narava zadevnega izdelka homogena, kar pomeni, da bi se morali izvozniki, ki želijo poseči v Skupnost, po vsej verjetnosti uskladiti z ravnjo cen najnižjih ponudnikov.

(189)

Na podlagi navedenega o razlikah, ki bi vplivale na oblikovanje in tem tudi na ravni cen, je mogoče sklepati, da se ruske cene ne morejo uporabiti za namene določanja nove ravni ukrepov.

(190)

Komisija je nadalje preučila, ali se za ta namen lahko uporabijo izvozne cene v tretje države, razen Rusije. Najprej se je preučilo, ali se lahko drugi največji trg v smislu izvoza lahko šteje za referenčno državo. Vendar se ta možnost ni upoštevala, ker Belorusija ni država tržnega gospodarstva. Analizirala se je tudi prodaja v druge države, vendar je bil obseg izvoza premajhen, da bi se lahko štel za reprezentativnega.

(191)

V teh okoliščinah se izvozne cene iz Ukrajine v Rusijo (in druge tretje države, v katere je vložnik izvažal med OPI) ne morejo obravnavati uporabiti kot reprezentativne za podobno obnašanje izvoznih cen v Skupnost in se zato ne upoštevajo. Namesto tega je bilo glede na navedeno treba upoštevati člen 2(9) osnovne uredbe za skupino Interpipe. V zvezi s tem se je ocenilo, ali se tehtano povprečje izvoznih cen CIF v Skupnost med OP od vseh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v vseh državah, ki jih preiskava zadeva, lahko združi na podlagi PCN in uporabi kot referenca za določitev izvozne cene za ukrajinskega proizvajalca izvoznika.

(192)

Ta metoda se je štela za ustrezno, ker je logično domnevati, da ukrajinski izvoz ne bi smel bistveno odstopati od vzorca cen svojih neposrednih konkurentov, tj. drugih izvoznikov v Skupnost, če bi želel vstopiti na trg Skupnosti.

(193)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 181, je Komisija pri določanju izvozne cene uporabila samo podatke za šest mesecev, v katerih sta se OP in OPI prekrivali.

(194)

Za določitev izvozne cene skupine Interpipe so se tako uporabile ustrezne izvozne cene na enoto PCN teh izvoznikov.

(195)

Po razkritju je edini ukrajinski proizvajalec izvoznik trdil, da se pri določanju izvozne cene ne bi smel upoštevati odbitek za PSA in dobiček povezane družbe, ker se v tem primeru člen 2(9) osnovne uredbe ne uporablja. Člen 2(9) osnovne uredbe naj bi se uporabljal samo za povezane uvoznike v Skupnosti, ker njegovo besedilo jasno ločuje med „uvozom in ponovno prodajo“. Poleg tega naj bi povezana družba delovala kot izvozni oddelek.

(196)

Treba je poudariti, da je edini ukrajinski proizvajalec izvoznik pri prodaji zadevnega izdelka v Skupnost pošiljal zadevni izdelek neposredno v Skupnost, pri čemer je vsako pošiljko zaračunal povezani družbi v Švici in temu ustrezno prejel plačilo. Proizvajalec izvoznik je torej opravljal vse funkcije izvoznika. Povezana družba v Švici se je pogajala o prodajnih pogodbah in blago zaračunavala prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti. Povezana družba je ravno tako organizirala dostavo prodanih izdelkov.

(197)

V zvezi s pripombami ukrajinske družbe glede razkritja se zadrži stališče, da se izvozne cene lahko konstruirajo po členu 2(9) osnovne uredbe, če izvozne cene ni (prva možnost po členu 2(9)). Člen 2(9) določa tudi, da se izvozne cene lahko konstruirajo na kateri koli razumni osnovi. Takšna razumna osnova vključuje tudi odbitek za PSA in razumni dobiček povezane družbe. Tudi če bi predpostavljali, da so ti elementi primernejši kot „pristojbine“/„pribitki“ v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, quod non, bi bila dobljena stopnja dampinga enaka. Ker je na dobiček povezane družbe vplivalo dejstvo, da je kupovala po notranjih pogojih družbe, je bil razumni dobiček določen na osnovi podatkov, zbranih od neodvisnih uvoznikov/trgovcev, ki so sodelovali v preiskavi.

(198)

Po razkritju je industrija Skupnosti trdila, da osnovna uredba in predpisi STO ne dovoljujejo izračun stopenj dampinga, če ni izvoza v Skupnost. Zaradi razlogov iz prejšnjih uvodnih izjav se ponovi, da člen 2(9) osnovne uredbe izrecno navaja, da ko ni izvozne cene, se takšna cena lahko konstruira na kateri koli razumni osnovi. Ta zahtevek se zato zavrne.

(199)

Primerjava med normalno vrednostjo, izračunano, kot je navedeno, in izvoznimi cenami, prav tako izračunanimi in navedenimi, je pokazala obstoj dampinga. Stopnja dampinga za ukrajinsko skupino, izražena kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, je:

skupina Interpipe (OJSC Interpipe Novomoskovsk Pipe Production Plant in OJSC Interpipe Nizhnedneprovsk tube rolling plant): 10,7 %.

(200)

Sklene se, da damping skupine Interpipe obstaja na stopnji, kot je opisana v uvodni izjavi 199. Kar zadeva vse druge proizvajalce izvoznike v Ukrajini, se veljavna preostala stopnja dampinga ne bo spremenila.

(201)

Obseg izvoza iz zadevne države v EU se je stalno zmanjševal, z 29 kt leta 2002 na 17,2 kt leta 2005 do skoraj ničle v OP.

(202)

Le dva ukrajinska proizvajalca, ki pripadata isti skupini (skupina Interpipe), sta se javila in predložila izpolnjen vprašalnik, to sta OJSC Interpipe Novomoskovsk Pipe Production Plant in OJSC Interpipe Nizhnedneprovsk Tube Rolling Plant.

(203)

Ugotovljeno je bilo, da v Ukrajini deluje vsaj še sedem proizvajalcev. Na podlagi informacij, na voljo Komisiji, skupina Interpipe dosega približno 26 % ukrajinske proizvodnje. V teh okoliščinah se šteje, da je bila stopnja sodelovanja zelo nizka.

(204)

Edini sodelujoči ukrajinski proizvajalec iz skupine je med OP v Skupnost zelo malo izvažal. Zelo majhen obseg izvoza zadevnega izdelka iz Ukrajine v Skupnost ni bil reprezentativen in zato ni zagotovil zanesljive in pomembne osnove za ugotovitev, ali se je damping nadaljeval. Zato je bilo primerno skleniti, da analiza v tem primeru temelji na verjetnosti ponovitve dampinga v primeru odprave ukrepov.

(205)

Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 203, je preiskava pokazala, da je bilo v OP v Ukrajini najmanj sedem proizvajalcev zadevnega izdelka, in le ena skupina je sodelovala v preiskavi.

(206)

Preučilo se je, v kolikšnem obsegu bi se lahko uporabili podatki ene sodelujoče ukrajinske skupine za analizo celotnega razvoja morebitnega izvoza iz Ukrajine in podrobneje, kako bi to služilo kot merilo uspešnosti v smislu kazalnikov domačih in izvoznih cen, stroškov, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti.

(207)

Informacije o zalogah, stopnji in zmogljivosti proizvodnje, ki jih je predložila družba, so se uporabile skupaj s podatki iz pritožbe z namenom ugotovitve obsega proizvodnje in proizvodne zmogljivosti ukrajinskih proizvajalcev.

(208)

Glede na navedeno so se pri ocenjevanju mogočega vpliva, če bi se ukrepi ukinili, upoštevale naslednje ugotovitve.

(209)

Na podlagi informacij, dostopnih Komisiji, se je ugotovilo, da proizvodna zmogljivost zadevnega izdelka v Ukrajini presega 400 kt na leto.

(210)

Ob pomanjkanju dokazov, da bi se ta zmogljivost absorbirala na podlagi večje domače prodaje, prodaje v tretje države ali proizvodnje izdelkov, razen zadevnega izdelka, se sklepa, da bi se v primeru izteka ukrepov pomembne neizkoriščene zmogljivosti po vsej verjetnosti usmerile v Skupnost, nenazadnje zaradi tega, ker je Skupnost privlačen izvozni trg. To dodatno potrjuje velika neizkoriščena zmogljivost skupine Interpipe.

(211)

Glede na to, da je trg Skupnosti eden največjih na svetu, njegova velikost privablja katerega koli ukrajinskega proizvajalca izvoznika zadevnega izdelka.

(212)

Opozarja se, da skupina Interpipe dobavlja žice iz Ukrajine proizvodni družbi Mogilev v Belorusiji, ki izdelek s predelovanjem preoblikuje v zadevni izdelek, ki ga nato švicarska hčerinska družba Interpipe proda v Skupnost. Med procesom je družba Interpipe še vedno lastnica izdelka. Kot je bilo navedeno, se je ugotovilo, da je bil izvoz dampinški. Zlasti ker se predlaga uvedba ukrepov za Belorusijo, ni mogoče izključiti, da bi določen izvoz skupine namesto iz Belorusije potekal iz Ukrajine.

(213)

Ob upoštevanju tudi razmeroma privlačne ravni cene v Skupnosti, kjer so dobro razvite distribucijske poti, se šteje, da bi ob pomanjkanju ukrepov obstajala jasna gospodarska spodbuda za premik izvoza s trga tretjih držav, kot sta Rusija in Belorusija, v Skupnost.

(214)

V celoti gledano se v teh okoliščinah sklene, da bi se vsako povečanje sedanje izkoriščenosti zmogljivosti verjetno usmerilo v izvoz in zlasti na trg Skupnosti.

(215)

V okviru nizke stopnje sodelovanja in navedenih informacij se ugotavlja, da je treba glede verjetnosti ponovitve dampinga potrditi izjave v pritožbi. To ugotovitev nadalje podpirajo dodatni dejavniki.

(216)

Izvozne cene v tretje države so na isti ravni kot prevladujoče uvozne cene v Skupnosti. To bi pomenilo verjetnost, da so izvozne cene v take tretje države tudi dampinške, kar kaže na splošnejši vzorec obnašanja na podlagi dampinga.

(217)

Za zadevni izdelek, ki je na splošno precej homogen, bi poleg tega morebitni ukrajinski prodajalci verjetno zagotovili izdelke po prevladujočih cenah drugega uvoza v Skupnost. Kot je bilo sklenjeno v zgornjih razdelkih, so uvozne cene drugih izvoznih držav na splošno nizke. Ob upoštevanju, da bi se možne izvozne cene ukrajinskega proizvodnega izvoza verjetno uskladile s temi nizkimi cenami, in glede na stroškovno strukturo zadevnega izdelka, ki so močno odvisne od cenah jeklenih tuljav in cinka, ki pa so se v svetu bistveno zvišale, bi bilo verjetno, da bi bile izvozne cene dampinške na stopnji približno 10,7 %, kot je bilo sklenjeno v uvodni izjavi 199.

(218)

Velik del ukrajinskega izvoza se bo zato verjetno ob morebitni odpravi ukrepov prodal v Skupnost po dampinških cenah.

(219)

Ugotovljeno je bilo, da podobni izdelek v Skupnosti proizvaja 17 družb, ki so sodelovale v preiskavi in so podprle pritožbo, dva proizvajalca Skupnosti pa nista sodelovala. Nobeden od proizvajalcev Skupnosti ni predložil pripomb in nasprotoval preiskavi.

(220)

Zaradi nesodelovanja dveh proizvajalcev v Skupnosti je bila proizvodnja Skupnosti določena na podlagi informacij, predloženih v pritožbi, in informacij, zbranih med preiskavo, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci.

(221)

17 sodelujočih proizvajalcev Skupnosti je predstavljalo 95 % skupne proizvodnje zadevnega izdelka v Skupnosti. Štelo se je, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(222)

Vzorčeni proizvajalci Skupnosti so v preiskavi predstavljali 67 % proizvodnje podobnega izdelka v industriji Skupnosti med obdobjem preiskave.

(223)

Potrošnja Skupnosti za zadevni izdelek na trgu Skupnosti se je določila na podlagi obsega prodaje na trgu Skupnosti za vse proizvajalce v Skupnosti skupaj z uvozom iz zadevnih držav in tudi tretjih držav.

(224)

V zvezi s proizvajalci Skupnosti se je obseg prodaje določil z uporabo informacij iz izpolnjenih vprašalnikov industrije Skupnosti skupaj z informacijami, ki so bile za prodajo Skupnosti dveh nesodelujočih proizvajalcev na voljo v pritožbi.

(225)

Kar zadeva obseg uvoza iz zadevnih držav in tretjih držav, so se preučili naslednji viri informacij:

(226)

Poleg tega se v skladu s pritožbo iz podatkov po oznakah KN ne sme izvzeti izdelkov, ki niso zadevni izdelek, ker se drugi izdelki pod temi oznakami KN niso uvažali v velikem obsegu.

(227)

Na tej podlagi se je sklenilo, da so za namene določitve obsega in gibanja cen za celotno obravnavano obdobje popolne oznake KN najustreznejši vir.

(228)

V tem okviru so koristne naslednje pripombe. Za Belorusijo se ob pomanjkanju drugih informacij glede cen in zajetja celotnega obravnavanega obdobja ter po analizi ravni cen po podatkih Eurostata in navedenega nemškega proizvajalca, sklene, da so statistični podatki Eurostata najnatančnejši vir gibanja cen.

(229)

Za Kitajsko se je s preiskavo ugotovilo, da je uvoz na trg EU sodelujočih proizvajalcev izvoznikov višji, kot navaja uvozna statistika iz preglednice 2 (spodaj). Glede na to, da so bile ravni cen med dvema nizoma podatkov podobne, in za zagotovitev, da podatki niso pretirani, je bilo odločeno, da se uporabi uradna statistika, nenazadnje zato, ker ta pristop nima znatnega učinka na analizo škode in vzročno zvezo v primerjavi z uporabo podatkov, pridobljenih od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(230)

Ker je bil uvoz sodelujočih izvoznikov iz Turčije večji, kot prikazujejo podatki Eurostata, se podobno sklepanje uporabi za Turčijo. Poleg tega ta pristop ni imel znatnega učinka na analizo škode in vzročno zvezo v primerjavi z uporabo podatkov, pridobljenih od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(231)

Potrošnja, ki je bila ugotovljena po zgoraj opisanem postopku („potrošnja Skupnosti“), se je med obravnavanim obdobjem povečala za 9 %, tj. s 1 234 ton leta 2004 na 1 342 ton med OP. Natančneje, potrošnja Skupnosti kaže zmanjšanje za 12 % leta 2005, preden se je leta 2006 in med OP spet povečala. Za upad potrošnje za leto 2005 je lahko krivo zmanjšanje zalog (in posledično zmanjšanje nakupa) dobaviteljev leta 2005 po povečanih nakupih leta 2004.

(232)

Za države, vključene v protidampinško preiskavo, tj. Belorusijo, Ljudsko republiko Kitajsko in Rusijo, je bilo preučeno, ali razmere omogočajo analizo kumuliranega celotnega uvoza. Ker je bil izvoz iz Bosne in Hercegovine pod stopnjo dampinga de minimis, se je upošteval z drugim uvozom v oddelku 3.4 ter pod drugimi razlogi spodaj v oddelku 4. Uvoz iz držav, za katere se je izvajal pregled zaradi izteka ukrepa, in iz Turčije (v okviru vmesnega pregleda za Turčijo) je bil analiziran posebej. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so bile stopnje dampinga za Turčijo pod pragom de minimis ter da je bil obseg uvoza iz Tajske in Ukrajine skupaj in posebej ravno tako de minimis. Vendar je bila za zadnji dve državi ugotovljena verjetnost ponovitve škodljivega dampinga, kot je opisano v spodnjem oddelku F.

(233)

Komisija je preučila, ali je treba dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske in Rusije oceniti kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(234)

Ta člen določa, da se učinki uvoza dveh ali več držav, ki sta hkrati predmet iste preiskave, ocenijo kumulativno, če (i) je stopnja dampinga, ugotovljena v povezavi z uvozom posamezne države, več kot de minimis, kot je opredeljeno v členu 9(3) osnovne uredbe, (ii) obseg uvoza iz vsake države ni zanemarljiv in če (iii) je zaradi konkurenčnih pogojev med uvoženimi izdelki in konkurenčnih pogojev med uvoženimi izdelki in podobnimi izdelki v Skupnosti takšna ocena ustrezna.

(235)

Celoten uvoz iz LRK, Rusije in Belorusije izpolnjuje zahtevo (i) iz zgornje uvodne izjave 234.

(236)

Obseg uvoza iz LRK, Rusije in Belorusije je nad stopnjo de minimis in zato ni zanemarljiv (kot prikazuje preglednica 2 spodaj).

(237)

Kar zadeva konkurenčne pogoje, je preiskava pokazala, da so zadevni izdelki, ki so bili uvoženi po dampinških cenah iz zadevnih držav, in izdelki, ki jih je proizvedla in prodala industrija Skupnosti, podobni v vseh bistvenih fizikalnih in tehničnih lastnostih. Enako velja za primerjavo izdelkov dampinškega izvoza iz različnih zadevnih držav.

(238)

Poleg tega so pri tem ti izdelki zamenljivi in so se prodajali v Skupnosti med obravnavanim obdobjem na podlagi primerljivih prodajnih poti, npr. dobavitelji in trgovci.

(239)

Poleg tega se je s preiskavo ugotovilo, da je prišlo do konkurence v različnih državah članicah Skupnosti in pri vseh različnih vrstah zadevnega izdelka, vključno z galvaniziranimi izdelki, loščenimi izdelki in cevmi z drugačno zunanjo obdelavo. Zato je za uvoz varjenih cevi veljalo, da konkurira med seboj in s cevmi, proizvedenimi v Skupnosti.

(240)

Preučilo se je tudi gibanje cen različnih kumuliranih držav. Ta analiza je pokazala, da so te države nelojalno nižale cene in prodajale pod ceno industrije Skupnosti, cene, kot navaja uvodna izjava 244, pa so sledile podobnim trendom.

(241)

Nekatere stranke so predlagale, da se izvoz s poreklom iz Rusije odšteje od preiskave, ker uvoz iz te države kaže različno gibanje v obsegu izvoza in tržnem deležu na trgu, na katerem se povpraševanje povečuje. V zvezi s tem je treba omeniti, da je obseg uvoza na trg Skupnosti ostal znaten med celotnim obravnavanim obdobjem. Poleg tega se je v zadnjih dveh letih znatno povečal dampinški uvoz iz vseh treh držav (Belorusije, Ljudske republike Kitajske in Rusije), ki so se analizirale, splošne stopnje cen pa so sledile enakim gibanjem in bile enako visoke, zlasti v OP, kot prikazujejo posamezni podatki za družbo. Poleg tega je celoten kumulirani uvoz znižal cene industrije Skupnosti v OP.

(242)

Na podlagi navedenega je bilo sklenjeno, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki so upravičevali kumulacijo, kot je opisano v členu 3(4) osnovne uredbe. Zato je bilo sklenjeno, da je treba uvoz varjenih cevi s poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske in Rusije oceniti skupno. Te države se bodo skupno obravnavale kot „kumulirane države“, uvoz iz teh držav pa se bo skupno obravnaval kot „kumuliran uvoz“.

(243)

Kumuliran uvoz se je s 76 644 ton leta 2004 povečal na 250 559 ton med OP, tj. za več kot 200 %. Ker se je potrošnja zadevnega izdelka med obravnavanim obdobjem povečala za 9 %, se je tržni delež kumuliranega uvoza zadevnega izdelka povečal s 6,2 % leta 2004 na 18,7 % med OP. Razvoj uvoza in tržnih deležev zadevnega izdelka med obravnavanim obdobjem je prikazan v zgornjih preglednicah 2 in 3.

(244)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju oblikovala na naslednji način:

(245)

Preglednica 4 izhaja iz zbirke podatkov Comext na celotni ravni oznake KN. Splošno gibanje uvoznih cen v Skupnost prikazuje povečanje v skladu s splošnim povišanjem cen za vse proizvajalce na trgu EU.

(246)

Za ugotavljanje nelojalnega nižanja cen je Komisija svojo analizo oblikovala na podlagi informacij po posameznih vrstah izdelka, ki so jih med preiskavo predložili kitajski vzorčeni proizvajalci izvozniki. Za Rusijo so se uporabili podatki sodelujočega proizvajalca izvoznika. Za Belorusijo so se uporabili podatki sodelujočega nemškega uvoznika.

(247)

Za zagotovitev jasne primerjave na isti ravni trgovine so se podatki o izvoznih cenah primerjali s tehtano povprečno ceno vzorčenih proizvajalcev Skupnosti na enaki ravni po posameznih vrsta izdelka. V vseh primerih so se pri tej analizi upoštevale dejanske izvozne cene proizvajalcev izvoznikov na ravni CIF meja Skupnosti. Za industrijo Skupnosti so se upoštevale ustrezne prodajne cene za neodvisne stranke, po potrebi prilagojene na raven franko tovarna. Na podlagi različnih vrst izdelkov, opredeljenih v vprašalniku, so se med OP uporabljale naslednje povprečne stopnje nelojalnega nižanja cen:

(248)

V zvezi z Ukrajino in Tajsko je treba opozoriti, da je bil obseg uvoza pod stopnjo de minimis, zato so se cene ter posledično razvoj cen in izračuni nelojalnega nižanja cen šteli, da niso zanesljivi in pomembni.

(249)

Kot prikazujeta preglednici 2 in 3, se je uvoz iz tretjih držav, vključno z uvozom iz Bosne in Hercegovine ter Turčije, nekoliko povečal, in sicer z 222 096 ton leta 2004 na 238 441 ton med OP. Tržni delež tega uvoza je bil v tem obdobju še naprej približno 18 %.

(250)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe preučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki zadevajo stanje industrije Skupnosti. Ta analiza se je izvedla za devet vzorčenih družb, kot je navedeno v uvodni izjavi 20, ki so v celoti izpolnile vprašalnike. Dejavniki, ki so se preučili za vzorčene družbe, so vključevali cene, zaposlenost in plače, naložbe, dobičkonosnost, donosnost naložb, denarni tok in zmožnost povečanja kapitala. Vendar za nekatere kazalnike (spodaj analizirani kot makro kazalniki) informacije niso bile dostopne in uporabljene za vseh 17 družb (vključno z devetimi vzorčenimi družbami) industrije Skupnosti. Ti makro kazalniki so bili tržni delež, obseg prodaje v Skupnosti, proizvodnja in proizvodna zmogljivost.

(251)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je med letom 2004 in OP zmanjšala za 10 %. Proizvodna zmogljivost se je izračunala v skladu s standardno metodologijo, ki velja za celotno industrijo Skupnosti. S to metodologijo, ki se običajno uporablja v industriji Skupnosti, se je ugotavljala dejanska dolgoročna zmogljivost ob upoštevanju običajnih proizvodnih prekinitev, kot je vzdrževanje. Proizvodna zmogljivost za zadevni izdelek se je med obravnavanim obdobjem rahlo zmanjšala, tj. z 2 218 597 ton leta 2004 na 2 132 322 ton (ali za 4 %) med OP.

(252)

Izkoriščenost zmogljivosti se je tudi zmanjšala, kar je odražalo upad proizvodnje, in sicer s približno 44 % na 41 % v obravnavanem obdobju. V zvezi s tem je treba vseeno opozoriti, da ta dejavnik ni najpomembnejši kazalnik škode v tem sektorju, ker obrati in proizvodna oprema prav tako proizvajajo druge vrste cevi in druge izdelke, ki niso predmet te preiskave.

(253)

Podatki v preglednici 7 prikazujejo jasno zmanjšanje obsega prodaje za industrijo Skupnosti na trgu Skupnosti. Ta položaj se še dodatno poudarja z dejstvom, da se je celotna potrošnja v enakem obdobju povečala za 9 %, kot prikazuje preglednica 1. Po določeni stopnji ustaljenosti v letih 2004 in 2005 je tržni delež industrije Skupnosti v letu 2006 in med OP znatno upadel. To je v nasprotju s stalnimi ali naraščajočimi tržnimi deleži (glej uvodno izjavo 243) za posamezni dampinški uvoz iz LRK, Belorusije in Rusije ter naraščajoč tržni delež kumuliranih držav med obravnavanim obdobjem.

(254)

Raven zalog vzorčenih proizvajalcev Skupnosti se je med letom 2004 in 2005 zmanjšala za 23 %, nato pa je bila ustaljena. Izračun obrata zalog v obravnavanem obdobju je pokazal, da je trajanje zalog ostalo na ravni približno 30 dni. S preiskavo se je potrdilo, da se raven zalog ne upošteva kot pomemben kazalnik v zvezi s tem, ker običajno deluje industrija Skupnosti na podlagi proizvodnje po naročilu in ima zato sorazmerno malo zalog.

(255)

Povprečna prodajna cena na enoto za nepovezane stranke v Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 14,8 %. Naraščajoče gibanje se mora kljub temu obravnavati v okviru znatnega povečanja stroškov proizvodnje med istim obdobjem. Stroški proizvodnje so se povečali predvsem zaradi znatnega povečanja nakupne cene glavnih surovin, tj. tuljav, cinka in energije, kot je obrazloženo v uvodni izjavi 287. Na splošno v obravnavanem obdobju ni bilo bistvenih sprememb v ponudbi, ki bi izkrivljale gibanje prodajnih cen, prikazano v preglednici 9.

(256)

Povečanje stroškov proizvodnje med obravnavanim obdobjem ni bilo skladno z ustreznim povišanjem prodajne cene; ta je bila predvsem rezultat močnega pritiska uvoza iz zadevnih držav. Pod temi pogoji industrija Skupnosti višje cene surovin ni mogla prenesti na svoje stranke.

(257)

Cene industrije Skupnosti so bile torej pod pritiskom, čeprav so v absolutnem smislu rasle. Z drugimi besedami bi bil porast cen veliko večji, če dampinškega uvoza ne bi bilo.

(258)

Poleg tega so se prodajne cene na trgu Skupnosti znižale med približno 12 % in 43 %, kot je obrazloženo v uvodni izjavi 246 in nadaljevanju.

(259)

Skupna dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev v zvezi z zadevnim izdelkom temelji na tehtani povprečni dobičkonosnosti neto prihodkov od prodaje zadevnega izdelka, ki se proda nepovezanim strankam na trgu EU. Med obravnavanim obdobjem se je stopnja dobičkonosnosti poslabšala, pri čemer je med OP dosegla – 1,0 %. Poleg tega je bila stopnja dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju očitno premajhna in ob upoštevanju, da se ta položaj nadaljuje že več let, je obstoj vsaj dela tega industrije jasno ogrožen.

(260)

Dobičkonosnost ni nikoli dosegla ciljne stopnje dobička 5 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 352 in nadaljevanju.

(261)

Zaposlenost vzorčenih proizvajalcev Skupnosti se je med obravnavanim obdobjem zmanjšala za 23,5 %, tj. z 2 772 delavcev v letu 2004 na 2 123 med OP.

(262)

Plače, izračunane na podlagi povprečnih stroškov na zaposlenega, so narasle s 15 668 EUR leta 2004 na 21 558 EUR med OP. Eden od glavnih razlogov za povečanje plač na zaposlenega je močno povečanje plač v družbah industrije Skupnosti v 10 državah, ki so postale članice ES leta 2004.

(263)

Ta porast se vseeno več kot izravna z združenim učinkom navedenega zmanjšanega obsega dela in bistvenim povečanjem (17 %) produktivnosti. S tem se potrjuje stalno prizadevanje industrije Skupnosti za povečanje učinkovitosti.

(264)

S preiskavo se je potrdilo, da vzorčeni proizvajalci Skupnosti pri dejavnosti v zvezi z zadevnim izdelkom niso opravili nobenih pomembnih naložb v osnovna sredstva, kar zadeva celotno dejavnost družb. Naložb za povečanje proizvodne zmogljivosti, kot navajata uvodni izjavi 251 in 251, ni bilo. V trenutnih tržnih razmerah industrija Skupnosti ni vlagala v povečanje zmogljivosti, vendar je sprejela ukrepe za ohranitev in povečanje učinkovitosti svoje obstoječe proizvodne opreme. Opravile so se tudi nekatere naložbe v dejavnost, povezano z varjenimi cevmi, v zvezi z okoljskimi, zdravstvenimi in varnostnimi vprašanji.

(265)

Stopnja dobičkonosnosti naložb, izražena kot razmerje med neto dobičkom vzorčenih proizvajalcev Skupnosti in bruto knjižno vrednostjo njenih osnovnih sredstev, odraža gibanje dobičkonosnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 259. Stopnja je zelo nizka in od leta 2005 naprej ostaja negativna.

(266)

Razvoj denarnega toka, ki so ga ustvarili vzorčeni proizvajalci Skupnosti v zvezi s prodajo zadevnega izdelka na trgu EU, odraža razvoj dobičkonosnosti. Medtem ko je denarni tok šibek, je treba opozoriti, da je bil v obravnavanem obdobju pozitiven, razen v letu 2005, ko je bil negativen.

(267)

Preiskava ni pokazala, da bi industrija Skupnosti imela težave pri zbiranju sredstev. Vendar je treba omeniti, da se zmožnost zbiranja kapitala lahko obravnava kot manj pomemben kazalnik za to preiskavo. Razlog je v tem, da je večina proizvajalcev zadevnega izdelka industrije Skupnosti del velikih skupin podjetij. Zato je zmožnost zbiranja kapitala močno odvisna od uspešnosti celotne skupine in ne od uspešnosti, povezane z zadevnim izdelkom. Vendar dejstvo, da se nobena od teh velikih skupin ni odločila za vlaganje v nove proizvodne obrate, kaže, da donosnost takih naložb v zadnjih letih ni bila ustrezna.

(268)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 253, je treba navesti, da je tržni delež industrije Skupnosti padel za 10,3 odstotnih točk, medtem ko se je stopnja potrošnje Skupnosti povečala za 9 %. To jasno kaže na to, da proizvajalci Skupnosti pod tržnimi pogoji v obravnavanem obdobju niso bili sposobni zadostne rasti.

(269)

Kar zadeva znatno stopnjo dampinga med OP za uvoz iz LRK, Rusije in Belorusije ter ob upoštevanju obsega in cen zadevnega uvoza, se učinek obsega stopnje dampinga ne more šteti kot zanemarljiv.

(270)

V zvezi z Ukrajino in Tajsko je treba opozoriti, da je bil izvoz med OP pod stopnjo de minimis in se torej ni štel za zanesljivo in pomembno osnovo za določitev stopnje dampinga. Zato je primerno, da ocena temelji na verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga, kot je določeno v spodnjem oddelku F.

(271)

Pričakovano okrevanje industrije Skupnosti od učinkov preteklega dampinga se ni v celoti uresničilo, kot skupaj s pomembno izgubo tržnega deleža prikazujejo slaba dobičkonosnost in nezmožnost znatnega povišanja obsega prodaje. Industrija se je v zadnjih letih soočala z znatnim obsegom dampinškega uvoza iz LRK, Rusije in Belorusije, kar je oviralo njeno pričakovano okrevanje.

(272)

Tako posamezno kot skupaj je obseg uvoza iz kumuliranih držav (kot je določeno v uvodni izjavi 242) ohranil pomembno prisotnost na trgu Skupnosti med obravnavanim obdobjem. Od leta 2005 se je celo znatno povečal v absolutnem in relativnem smislu. Skupaj se je njihov tržni delež povečal s približno 6 % v letu 2004 na približno 10 % v letu 2005, s te stopnje pa na približno 19 % med OP, kot je obrazloženo v uvodni izjavi 243. Poleg tega dampinški izvoz iz teh držav posamezno kaže visoko stopnjo nelojalnega nižanja cen. Stopnje prodaje pod ceno so znatne, kar odraža dejstvo, da ima industrija Skupnosti izgube.

(273)

Kazalniki industrije Skupnosti so pokazali v celoti negativen razvoj med obravnavanim obdobjem in povzročeno znatno škodo. V tem okviru je treba navidezni pozitivni razvoj, npr. višje prodajne cene, primerjati z bistvenejšim povečanjem stroškov glavnih surovin/komponent, ki so presegli to pozitivno gibanje.

(274)

Na podlagi navedene analize se zdi, da je industrija Skupnosti v težkem gospodarskem in finančen položaju ter je utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe. Ta sklep lahko velja za industrijo Skupnosti kot celoto ob upoštevanju visoke stopnje reprezentativnosti vzorčenih proizvajalcev Skupnosti in dejstva, da so se makro kazalniki analizirali za vse družbe industrije Skupnosti, kot je obrazloženo v uvodni izjavi 250.

(275)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Poleg tega so bili poleg dampinškega uvoza preučeni tudi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Skupnosti, zato da se morebitna škoda, ki bi jo ti dejavniki lahko povzročili, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(276)

Kot je razloženo, se je uvoz iz kumuliranih držav med obravnavanim obdobjem povečal za več kot 200 %. V smislu tržnega deleža se je delež kumuliranih držav povečal s 6,2 % na 18,7 %. Poleg tega obstaja jasno časovno sovpadanje med poslabšanjem razmer v industriji Skupnosti in znatnim povečanjem dampinškega uvoza iz kumuliranih držav. Čeprav preglednica 4 prikazuje, da so se med obravnavanim obdobjem cene uvoza s poreklom iz kumuliranih držav povečale, je treba to obravnavati v okviru enakovrednega splošnega povišanja cen na trgu Skupnosti, ki je obrazloženo v uvodni izjavi 255.

(277)

Z uvozom iz kumuliranih držav se je povečal prodor trga EU in prevzeti so bili znatni tržni deleži, ki so pred tem pripadali državam, ki so predmet pregleda zaradi izteka ukrepa (z izjemo Turčije), ter deleži tretjih držav, ki niso predmet preiskave, in industrije Skupnosti. Industrija Skupnosti je v obravnavanem obdobju dejansko izgubila več kot 10 odstotnih točk tržnega deleža. V istem obdobju pa je uvoz iz kumuliranih držav pridobil več kot 10 odstotnih točk, kot je prikazano v zgornji preglednici 14.

(278)

Ta prodor je bil mogoč, ker se je uvoz izvajal po zelo nizkih cenah. Uvoz iz kumuliranih držav je za velik znesek nelojalno nižal cene uvoza proizvajalcev Skupnosti, kot je obrazloženo v uvodni izjavi 247.

(279)

Učinek dampinškega uvoza iz kumuliranih držav predstavlja škodljive razmere, kot je opisan v oddelku 4, pri čemer je pritisk zniževanja cen povzročil, da industrija Skupnosti ni dosegla ustreznih stopenj dobičkonosnosti in bila celo v izgubi. Poleg tega so bila ugotovljena negativna gibanja pri številnih drugih dejavnikih škode, kot so proizvodnja, zaposlenost in tržni delež. Kot je pojasnjeno v zgornji uvodni izjavi 273, so se povečanje uvoza iz kumuliranih držav in negativni trendi, kot jih kažejo kazalniki škode, časovno jasno ujemali.

(280)

Uvoz iz Bosne in Hercegovine je znašal skupno približno 33 000 ton ali 2,5 % potrošnje Skupnosti na trgu Skupnosti. Povprečna uvozna cena je bila 576 EUR na tono, kar kaže na to, da je ta uvoz nelojalno nižal cene industriji Skupnosti. Ob upoštevanju zadevnega obsega se je kljub temu sklenilo, da se temu uvozu lahko pripiše le del škode in da to ne prekine vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in dampinškim uvozom iz kumuliranih držav.

(281)

Ta uvoz je v OP znašal približno 111 000 ton ali 8,3 % potrošnje Skupnosti na trgu Skupnosti. Povprečna uvozna cena je bila 620 EUR na tono, pri čemer je ta nelojalno nižala cene industriji Skupnosti. Kljub temu, kot prikazuje preglednica 4, so bile turške cene višje od cen treh kumuliranih držav. Razlika v ceni postane še bolj očitna, če se upošteva dejstvo, da so turški proizvajalci izvažali na trg Skupnosti predvsem črne cevi (tj. cevi z majhnimi stroški), kumulirane države pa so v glavnem izvažale galvanizirane cevi (tj. cevi z visokimi stroški). Poleg tega je obseg uvoza iz kumuliranih držav 125 % višji kot uvoz iz Turčije.

(282)

Ob upoštevanju obsega in povezanega nelojalnega nižanja cen se sklene, da se del nastale škode, ki ni neznaten, lahko pripiše uvozu iz Turčije. Vendar se v primerjavi z učinkom kumuliranega uvoza, kot je podrobno obrazloženo zgoraj, veliko večji del škode lahko pripiše uvozu iz kumuliranih držav. Zato se sklene, da škoda, ki jo je povzročil uvoz iz Turčije ni tolikšna, da bi se prekinila vzročna zveza med škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in dampinškim uvozom iz kumuliranih držav.

(283)

Uvoz iz Ukrajine in Tajske je bil zanemarljiv, zato se šteje, da industriji Skupnosti ni povzročil znatne škode.

(284)

Uvoz iz drugih tretjih držav (razen Bosne, Turčije, Ukrajine in Tajske) je leta 2004 znašal približno 127 000 ton ali 10,3 % potrošnje Skupnosti na trgu Skupnosti. Med obravnavanim obdobjem se je raven uvoza spreminjala, vendar se je do OP vrnila na isto raven potrošnje Skupnosti. Povprečna uvozna cena v OP je bila 735 EUR na tono v primerjavi s 586 EUR za leto 2004. Ob upoštevanju, da točna vrsta izdelka za ta uvoz ni bila znana, je bilo težko opraviti primerjave cen. Kljub temu se zdi, da so cene drugih tretjih držav veliko višje kot cene kumuliranih držav in ostalih zadevnih držav. To bi pomenilo, da uvoz iz drugih tretjih držav (v večini) nelojalno niža cene cenam industriji Skupnosti v manjši meri kot dampinški uvoz ali da jih sploh ne niža. Zato ni mogoče skleniti, da ta uvoz znatno prispeva k škodi, ki jo je utrpela Skupnost, ali da prekine vzročno zvezo.

(285)

Pri vzorčenih proizvajalcih Skupnosti je obseg izvoza v obravnavanem obdobju padel s približno 60 000 ton in približno 20 000 ton. Ocenilo se je, ali je ta upad prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Obseg prodaje na tretjih trgih ni nikoli presegel 10 % skupnega obsega prodaje v obravnavanem obdobju, taka prodaja pa je predstavljala omejeno stopnjo (pribl. 5 %) skupne proizvodnje, kar kaže na to, da izvozna prodaja ni bistveno prispevala k uspešnosti industrije Skupnosti.

(286)

Poleg tega je treba navesti, da se dobičkonosnost iz uvodne izjave 259 nanaša le na prodajo na trgu EU in zato padec obsega izvozne prodaje nanjo ne vpliva. Preiskava je tudi pokazala, da je bila dobičkonosnost prodaje na trgu Skupnosti in tretjih trgih primerljiva v vsakem letu obravnavanega obdobja. To kaže, da ni bilo dejanskih razlik med uspešnostjo na trgu EU in izvoznih trgih. Zato se je sklenilo, da se temu dejavniku navsezadnje lahko pripiše le, če sploh, zanemarljiv del škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in da ni takšen, da bi prekinil vzročno zvezo.

(287)

Cena surovin je večji del skupnih stroškov proizvodnje zadevnega izdelka (več kot 75 % skupnih proizvodnih stroškov, če je energija vključena). Zato so cene varjenih cevi v veliki meri odvisne od stroškov surovin. Najpomembnejše surovine so bile tuljave, cink in energija. Te komponente so v obravnavanem obdobju zrasle za več kot 20 %, 200 % ali 50 % v tem zaporedju.

(288)

Kot je obrazloženo v uvodni izjavi 255 in 256, so v istem obdobju prav tako narasle prodajne cene. Zaradi pritiska na prodajne cene konkurentov na trgu in zlasti zaradi pritiska nepoštene trgovine dampinškega uvoza pa se te cene niso povečale v obsegu, ki bi bil potreben za izravnavo stroškov. Zato se je s preiskavo ugotovilo, da same cene surovin niso povzročile škode, ker bi brez dampinškega uvoza industrija Skupnosti to povečanje stroškov – ali vsaj večji del njih – lahko prenesla na svoje stranke.

(289)

Poleg tega se poudarja, da višji stroški vlaganja niso omejeni na Skupnost in da bi se glede na naravo vložkov, njihovo stopnjo in razvoj pričakovalo, da so v zadevnih državah podobni.

(290)

Preučilo se je, ali je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, nastala zaradi pomanjkanja konkurenčnosti s strani industrije Skupnosti in/ali nizkih stopenj izkoriščenosti zmogljivosti. Za namene preučitve se je struktura cen industrije Skupnosti primerjala s strukturo cen proizvajalcev izvoznikov. Ugotovile so se nekatere razlike v proizvodnih stroških, kot so ravni plač, stroški za energijo, stroški v zvezi z okoljem, zdravjem in varnostjo.

(291)

V zvezi z izkoriščenostjo zmogljivosti se opozarja, da se ta kazalnik ne sme preceniti, ker je industrija Skupnosti lahko proizvedla druge izdelke z isto opremo. Poleg tega bi bilo verjetneje, da bi bile težave v smislu izkoriščenosti zmogljivosti povezane z izgubo tržnega deleža industrije Skupnosti, ki ga je povzročil dampinški uvoz.

(292)

Nekatere stranke so trdile, da so vse večji stroški poslovanja vplivali na konkurenčnost industrije Skupnosti in povzročili škodo, opisano v oddelku 4. V zvezi s tem je treba poudariti, da ti dodatni stroški poslovanja niso dovolj veliki, da bi povzročili znatno škodo, ki se ugotavlja s to preiskavo.

(293)

Opozoriti je treba, da so stroški surovin in energije predstavljali več kot 75 % skupnih stroškov proizvodnje dokončanih cevi. Zato bi morebiten učinek kakršnega koli povečanja drugih stroškov poslovanja v vsakem primeru vplival le na 25 % skupnih stroškov proizvodnje. Taka povečanja so bila skromna, tako da njihov učinek ne bi bil znaten.

(294)

Med preiskavo se ni odkrila nobena strukturna neučinkovitost, ki bi povzročila nekonkurenčnost industrije Skupnosti. Kot navaja preglednica 11, je industrija Skupnosti med obravnavanim obdobjem prav nasprotno izboljšala svojo produktivnost za 17 %.

(295)

Poleg tega se je s preiskavo odkrilo, da je trg EU zelo konkurenčen, nenazadnje zaradi velikega števila družb, ki delujejo na trgu. Poleg 19 proizvajalcev Skupnosti so k močni konkurenci na trgu EU prispevali tudi številni uvozniki iz vsega sveta. Kot je obrazloženo v uvodnih izjavah zgoraj, se je zato sklenilo, da je industrija Skupnosti na splošno zelo konkurenčna in da za škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ni bilo krivo pomanjkanje konkurenčnosti.

(296)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povzročilo nihanje tečaja z učinkom spodbujanja uvoza v EU.

(297)

Opozoriti je treba, da je treba s preiskavo preučiti, ali je znatno škodo industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz (s svojim obsegom in ceno) ali pa drugi dejavniki. Glede tega in v zvezi s cenami člen 3(6) osnovne uredbe navaja, da je treba dokazati, da škodo povzroča raven cen dampinškega uvoza. Nanaša se torej le na razliko med ravnmi cen, ne vsebuje pa zahteve za analizo dejavnikov, ki vplivajo na raven teh cen.

(298)

Ne glede na navedeno, se za veliko izvoznih držav, ki jih zadeva ta preiskava, prodaja običajno opravi v USD. Vendar je bilo nihanje USD v primerjavi z EUR v obravnavanem obdobju omejeno le na 6 %. Pomembnejše zmanjšanje vrednosti USD se je pojavilo po koncu OP. Od julija 2007 do aprila 2008 se je vrednost USD zmanjšala za 16 % v primerjavi z EUR.

(299)

Zato se je sklenilo, da nihanje tečaja ni povzročilo znatne škode proizvajalcem Skupnosti.

(300)

Nekatere zainteresirane stranke so na splošno trdile (ne da bi imenovale družbe ali zadevna časovna obdobja), da si je industrija Skupnosti škodo povzročila sama in da je bila ta posledica težav z dejavnostmi sindikatov ter stavk v zvezi z nekaterimi proizvajalci v novih državah članicah. V zvezi s tem je treba opozoriti, da niso bili predloženi nobeni dokazi, ki bi to izjavo potrdili. Poleg tega se je trditev nanašala le na del industrije Skupnosti. Vendar se je ugotovilo podobno gibanje glede škode pri proizvajalcih v starih in novih državah članicah. Zato se lahko sklene, da celo v primeru, da bi industrijo Skupnosti prizadele stavke in dejavnosti sindikatov, to dejstvo ne bi bilo dovolj trdno, da bi prekinilo vzročno zvezo med dampingom in škodo.

(301)

Trdilo se je, da so velike naložbe prispevale k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Kot navaja uvodna izjava 264, se s preiskavo ni ugotovila nobena velika naložba, ki bi se opravila v obravnavanem obdobju. Prav tako je treba upoštevati, da bi kljub utemeljenosti navedbe sorazmerno majhen delež amortizacije v smislu skupnih stroškov v vsakem primeru omejil učinek te navedbe, zato je bilo sklenjeno, da velike naložbe niso prispevale k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(302)

Trdilo se je, da je k škodi je prispevala ciklična narava industrije jekla in da je obdobje preiskave zajelo nižjo fazo ciklusa. Najprej se poudarja, da se škodljivi damping lahko zelo pogosto pojavlja v vseh fazah gospodarskega ciklusa. Kot je pokazala analiza potrošnje v uvodni izjavi 231, preiskava te trditve ne podpira. Potrošnja v OP je bila vse večja in očitno ni bila v nizki točki ciklusa. Trditev je bila zato zavrnjena.

(303)

Dejstvo, da so se hkrati pojavili povečanje dampinškega uvoza iz kumuliranih držav, njihovo povečanje tržnega deleža ter ugotovljeno nelojalno nižanje cen in prodajanje pod ceno na eni strani ter poslabšanje stanja industrije Skupnosti na drugi strani, je vodilo do zaključka, da je dampinški uvoz vzrok znatne škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(304)

Po analizi ostalih znanih in pomembnih dejavnikov skupaj z navedbami zainteresiranih strank, kot je podrobno navedeno v uvodni izjavi 285 in naslednjih izjavah, se sklene, da ti ne morejo prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(305)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je ocenil uvoz iz držav, ki se pregleduje, da bi se ugotovilo, ali obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga.

(306)

V zvezi z mogočim učinkom izteka veljavnih ukrepov na industrijo Skupnosti so se obravnavali naslednji dejavniki v skladu z navedenimi elementi, kar zadeva verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga.

(307)

Kot je obrazloženo zgoraj od uvodne izjave 223 naprej, se je potrošnja sicer povečala za 9 %, vendar se ne pričakuje, da bi se svetovna potrošnja zadevnega izdelka v bližnji prihodnosti bistveno spremenila, čeprav je potencialno odvisna od določenega cikličnega gibanja. Nadomestni izdelki, kot so plastični cevovodi, niso mogli v večji meri nadomestiti varjenih cevi ter zmanjšati njihove potrošnje.

(308)

Od uvedbe ukrepov naprej se je uvoz iz Ukrajine zmanjšal na količino de minimis. Vendar kot je navedeno v uvodni izjavi 172 in naslednjih, obstajajo jasni pokazatelji, da bi ob neuvedbi ukrepov obsežnejši uvoz iz Ukrajine ponovno vstopil na trg Skupnosti po dampinških cenah. Te cene bi verjetno tudi bistveno znižale cene industrije Skupnosti ob upoštevanju dejstva, da bi bile po vsej verjetnosti skladne cenami najnižjega ponudnika v Skupnosti.

(309)

Uvodna izjava 119 in naslednje ugotavlja, da bi se Tajske v Skupnost po vsej verjetnosti uvažale večje količine po dampinških cenah. Te cene bi verjetno tudi bistveno znižale cene industrije Skupnosti ob upoštevanju dejstva, da bi bile po vsej verjetnosti skladne cenami najnižjega ponudnika v Skupnosti.

(310)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega se sklene, da ni verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga ter da nadaljnja analiza glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode ni potrebna.

(311)

Kar zadeva vprašanja škode v zvezi z vmesnim pregledom (člen 11(3) osnovne uredbe) se ne zahteva nobena analiza, ker je bilo s pregledom sklenjeno, da ni bilo dampinga ali verjetnosti ponovitve dampinga za to državo.

(312)

Možna posledica odprave ukrepov bi zato bil velik porast uvoza, tako iz Ukrajine in Tajske, po cenah, ki nelojalno nižajo cene industriji Skupnosti. Tak uvoz bi zelo verjetno imel pomembne škodljive učinke za industrijo Skupnosti. V takšnih razmerah bi morala industrija Skupnosti slediti znižanju cen, da ohrani tržni delež, ali pa ohraniti prodajne cene na sedanjih ravneh, s čimer bi izgubila potrošnike in nazadnje prodajo. V prvem primeru bi morala industrija Skupnosti poslovati z izgubo, v slednjem pa bi izguba prodaje kot taka nazadnje privedla do zvišanja stroškov, ki bi jim sledila izguba.

(313)

Poleg tega so industrijo Skupnosti prizadeli učinki dampinškega uvoza, kar traja že več let, in je trenutno v negotovem gospodarskem položaju. Če se ta škodljiv položaj nadaljuje/ponovi, bo sam obstoj te industrije ogrožen.

(314)

Zato je bilo s preiskavo ugotovljeno, da za uvoz iz Ukrajine in Tajske obstaja jasna verjetnost ponovitve ali nadaljevanja škode, povzročene industriji Skupnosti, ki trpi za posledicami škodljivega dampinga že več let. V zvezi z uvozom iz Turčije se ne pričakuje, da bi se škodljivi damping nadaljeval ali ponovil.

(315)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali kljub sklepom o dampingu, škodi in vzročni zvezi obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi vodili do sklepa, da uvedba protidampinških ukrepov za uvoz iz zadevnih držav ali razširitev veljavnih ukrepov ni v interesu Skupnosti.

(316)

Za ocenitev mogočega učinka uvedbe ali neuvedbe ukrepov in razširitve ali izteka veljavnih ukrepov je Komisija zahtevala informacije od vseh znanih zainteresiranih strank. Na tej podlagi je Komisija poslala vprašalnike 116 uvoznikom, dobaviteljem in uporabnikom. Nobena druga zainteresirana stranka se ni javila v dogovorjenih rokih.

(317)

Vprašalnik je izpolnilo 32 nepovezanih uvoznikov, s katerimi je bil vzpostavljen stik. Od teh jih je 16 izjavilo, da niso uvažali iz zadevnih držav, trije pa niso več dejavni na tem področju dejavnosti. Od preostalih 13 nepovezanih uvoznikov sta le dva predložila popolno izpolnjen vprašalnik. Zato uporaba vzorčenja ni bila potrebna.

(318)

Opozoriti je treba na sklep, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo, kot je navedeno v uvodnih izjavah od 250 do 274.

(319)

Uvedba protidampinških ukrepov verjetno bo verjetno omogočila industriji Skupnosti, da poveča svojo prodajo, tržni delež in prodajne cene. Industrija Skupnosti bi potem lahko dosegla stopnje dobičkonosnosti, ki bi bile dosegljive, če ne bi bilo dampinškega uvoza, in izkoristila razvoj trga Skupnosti: to bi spodbudilo naložbe in splošno konkurenčnost industrije.

(320)

Nadaljevanje veljavnih ukrepov bo industriji Skupnosti omogočilo nadaljnje delovanje v okviru poštene konkurence v razmerju do uvoza s poreklom iz Tajske in Ukrajine. Posledično nepoštena konkurenca ne bo onemogočila pozitivnih učinkov, ki izhajajo iz uvedbe novih protidampinških ukrepov.

(321)

Če se ponovno vzpostavijo pošteni tržni pogoji, bo industrija Skupnosti verjetno ponovno pridobila konkurenčnost in povečala svojo stopnjo dobička na ustreznejše ravni. Industrija Skupnosti je dejansko dokazala, da je strukturno trdna na podlagi gospodarskih rezultatov v zadnjem desetletju: kljub ponavljajoči se nepošteni konkurenci iz uvoza dampinških izdelkov je uspela upočasniti izgubo svojih tržnih deležev. Poleg tega je industrija Skupnosti konkurenčna in sposobna povečati svojo dobičkonosnost, kot je navedeno v uvodni izjavi 295.

(322)

Če se po drugi strani obstoječi protidampinški ukrepi razveljavijo in se novi protidampinški ukrepi ne uvedejo, se bo pojavilo še večje izkrivljanje trgovine, kar bi povzročilo postopen umik industrije Skupnosti s trga. Razveljavitev sedanjih ukrepov in pomembna proizvodna zmogljivost zadevnih držav, zlasti LRK, bosta najverjetneje vzrok za vse večji obseg dampinškega uvoza na trg Skupnosti. Pod temi pogoji bi industrija Skupnosti vse težje ponovno vzpostavila in branila svoj tržni delež. Poleg tega pomanjkanje naložb v industriji Skupnosti lahko ogrozi njeno dolgoročno preživetje.

(323)

Opozarja se, da so sodelujoči nepovezani uvozniki predstavljali manj kot 5 % skupnega obsega uvoza zadevnega izdelka v Skupnosti med OP.

(324)

Veliko izvoznikov je vseeno trdilo, da bi bil učinek ukrepov na uvoznike/trgovce precejšen, ker bi se soočili z vse višjimi stroški za svoj uvoz iz zadevnih držav.

(325)

Če bodo uvedeni protidampinški ukrepi, se bo raven uvoza iz zadevnih držav verjetno zmanjšala. Poleg tega se lahko pojavi zmerno povišanje prodajne cene zadevnega izdelka v Skupnosti, kar bi vplivalo na gospodarski položaj uvoznikov/dobaviteljev, zlasti tistih, ki nabavljajo v državah, ki so v postopku preiskave. Razlog za to so cene pri nadaljnji prodaji, ki bi jih lahko ponudili svojim strankam, ki bi bile bolj primerljive s cenami tistih konkurentov, ki prav tako nabavljajo pri industriji Skupnosti.

(326)

Vendar bi bil ta učinek na položaj uvoznikov in trgovcev po vsej verjetnosti skromen, ker predstavlja zadevni izdelek majhen delež njihove trgovinske dejavnosti. Na podlagi informacij, ki so jih predložili tisti uvozniki/dobavitelji, ki so poslali veljavne odgovore, je jasno, da prodajajo tudi veliko drugih izdelkov iz jekla. Ugotovilo se je, da je zadevni izdelek povprečno predstavljal manj kot 4 % skupnega prometa. Poleg tega bi glede na sorazmerno majhen učinek zadevnega izdelka na stroške uporabnikov uvozniki/dobavitelji povišanje cene verjetno lahko prenesli na svoje stranke.

(327)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da uvedba protidampinških ukrepov in nadaljevanje veljavnih ukrepov verjetno ne bosta imela resnega negativnega učinka na položaj uvoznikov/dobaviteljev v Skupnosti.

(328)

Glavni uporabnik zadevnega izdelka v Skupnosti je gradbena industrija. Povpraševanje po zadevnem izdelku je zato odvisno od položaja te industrije.

(329)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 316, se med preiskavo niso javili niti zainteresirani uporabniki niti njihova predstavniška združenja.

(330)

Veliko drugih izvoznikov je vseeno izjavilo, da bi bil učinek na uporabnike/potrošnike velik, če bi se uvedli ukrepi. Zlasti se je trdilo, da bi ukrep škodil konkurenci in povzročil povišanje stroškov za uporabnike/potrošnike.

(331)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 302, ni mogoče izključiti, da bi se cena zadevnega izdelka v Skupnosti zmerno povečala. Kljub temu bi bil negativen učinek višjih stroškov za uporabnike/potrošnike verjetno nizek, ker je vpliv cene zadevnega izdelka pri uporabnikovih/potrošnikovih skupnih stroških zmeren.

(332)

Kar zadeva trditve številnih izvoznikov, da bi uvedba ukrepov za skupino držav, ki so vključene v novo preiskavo, dejansko preprečila konkurenco v Skupnosti, je treba pripomniti, bosta uvedba protidampinških ukrepov in ohranitev veljavnih ukrepov izboljšala položaj v industriji Skupnosti ter tako dobaviteljem iz tretjih držav, za katere ti ukrepi ne veljajo, kot tudi nedampinškim izvoznikom iz zadevnih držav zagotovili prisotnost številnih dobaviteljev na trgu Skupnosti.

(333)

Ob upoštevanju navedenega se sklene, da uvedba kakršnega koli protidampinškega ukrepa verjetno ne bo povzročila večje škode gospodarskemu položaju uporabnikov zadevnega izdelka.

(334)

Glavna surovina, ki se uporablja pri proizvodnji zadevnega izdelka so toplo valjane tuljave („TVT“).

(335)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 316, se niti proizvajalci TVT pred začetkom proizvodne verige niti njihova predstavniška združenja med preiskavo niso javila.

(336)

Če se ukrepi ne uvedejo, bodo proizvajalci TVT v Skupnosti verjetno zaznali manjše povpraševanje kot posledico manj obsežne dejavnosti proizvajalcev Skupnosti zadevnega izdelka.

(337)

Na tej podlagi se je sklenilo, da je uvedba protidampinških ukrepov v interesu proizvajalcev glavnih surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka v Skupnosti.

(338)

Nadaljevanje ukrepov na uvoz zadevnega izdelka iz Tajske in Ukrajine ter uvedba protidampinških ukrepov na uvoz poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske in Rusije lahko omogoči industriji Skupnosti, da ne izgublja več tržnih deležev, pridobi izgubljeno prodajo in spet doseže ustrezno dobičkonosnost. Če pa se veljavni ukrepi razveljavijo in se protidampinški ukrepi ne uvedejo, se bo industrija Skupnosti verjetno soočila z nepošteno konkurenco, kar bi nekatere proizvajalce Skupnosti izločilo s trga; nastali bi dodatni stroški z ustavitvijo ali preoblikovanjem strojev.

(339)

Nekateri negativni učinki uvedbe protidampinških ukrepov bi bili: manjši obseg uvoza in zmerno povečanje stroškov za uvoznike/dobavitelje in uporabnike/potrošnike zaradi višjih prodajnih cen zadevnega izdelka v Skupnosti.

(340)

Stopnja povišanja prodajnih cen kljub temu ne bi bila velika, ker bi konkurenca ostala med proizvajalci Skupnosti, uvozom s poreklom v zadevnih državah, katerega cene so nedampinške ali neškodljive, ter uvozom s poreklom iz ostalih tretjih držav.

(341)

Nazadnje je zainteresirana stranka trdila, da glede na literaturo s področja gospodarstva protidampinški ukrepi povzročajo „velike stroške blaginje za države uvoznice“. V zvezi s tem se niso predložili nobeni dokazi v okviru izdelka in gospodarskih subjektov, ki so vključeni v to zadevo. Ta preiskava mora zadevo obravnavati posamezno: glede na ta pristop uvozniki/dobavitelji in uporabniki/potrošniki zadevnega izdelka najverjetneje ne bodo trpeli resnih posledic ob upoštevanju zelo majhnega učinka cene nekaterih varjenih cevi na končno ceno za njihove izdelke ali nakupe.

(342)

Industrija pred začetkom proizvodne verige bo imela verjetno koristi ob nadaljevanju veljavnih ukrepov in uvedbi protidampinških ukrepov, saj se bo povpraševanja po TVT na trgu Skupnosti lahko povečalo.

(343)

Ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov se sklene, da ni prepričljivih razlogov za razveljavitev obstoječih ukrepov in proti uvedbi protidampinških ukrepov.

(344)

Glede na ugotovitve, navedene od uvodnih izjav 52 in 170 naprej v tem zaporedju, je bilo sklenjeno, da je treba postopek v zvezi z Bosno in Hercegovino ter Turčijo zaključiti.

(345)

Dva proizvajalca izvoznika v Rusiji in edini proizvajalec izvoznik v Belorusiji so ponudili cenovne zaveze v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(346)

Navedeni ponudbi sta bili preučeni. Preiskava je pokazala, da je večina ugotovitev in premislekov iz Uredbe (ES) št. 1697/2002 (glej uvodni izjavi 77 in 78), katerih posledica je bila zavrnitev vseh ponudb zavez med navedeno preiskavo, še vedno veljavnih. S preiskavo je bilo namreč potrjeno, da je:

(347)

Poleg tega je za zadevni izdelek značilno veliko število različnih vrst izdelkov, nekatere lastnosti pa se pri uvozu težko prepoznajo. Zaradi tega je praktično nemogoče smiselno določiti najnižje uvozne cene za vsako vrsto izdelka, ki bi jih lahko Komisija in carinski organi držav članic pri uvozu ustrezno nadzorovali.

(348)

Treba je tudi omeniti, da poleg navedenih razlogov, povezanih z izdelkom, za zavrnitev ponudb zavez obstajajo tudi razlogi, specifični za družbe. V zvezi z beloruskim proizvajalcem je treba najprej opozoriti, da je Belorusija država brez tržnega gospodarstva, kakor določa člen 2(7)(a) osnovne uredbe, ter da družba ni vložila zahtevka za individualno obravnavo (IO), kakor določa člen 9(5) osnovne uredbe. Poleg tega je v preiskavi sodelovala le delno, kakor je omenjeno v uvodnih izjavah 101 do 104, zato se je sprejetje cenovne zaveze štelo kot neprimerno iz splošnih razlogov politike. V zvezi z enim ruskim proizvajalcem izvoznikom je treba omeniti, da istim strankam v EU prodaja tudi druge izdelke, ki niso zadevni izdelek. Glede na to se tveganje navzkrižne kompenzacije šteje za previsoko. Drugi ruski proizvajalec izvoznik je imel težave s poročanjem natančnih in zanesljivih podatkov, kar je bilo predvsem posledica pomanjkljivosti njegovega računovodskega sistema. Glede na te okoliščine je Komisija presodila, da družba nima potrebne infrastrukture za izvajanje zaveze ter omogočanje učinkovitega nadzorovanja.

(349)

Zato so bile te ponudbe cenovnih zavez zavrnjene.

(350)

Glede na navedene sklepne ugotovitve je treba vzpostavljene ukrepe, ki veljajo za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Tajske in Ukrajine, ohraniti tako kot v prejšnji uredbi, razen za družbo OJSC Interpipe, za katero je stopnja navedena spodaj:

(351)

Poleg tega je treba uvesti dokončne ukrepe na zadevni izdelek s poreklom iz LRK, Rusije in Belorusije, kot je opisano spodaj.

(352)

Stopnja dokončnih protidampinških ukrepov mora zadostovati za odpravo znatne škode, ki jo je industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje dampinga. Glede izračuna zneska dajatve, potrebne za odpravo učinkov znatno škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza.

(353)

Pritožnik je med preiskavo trdil, da je treba uporabiti normalen dobiček v višini 10,8 % v tej preiskavi na podlagi donosa prihodkov, doseženega leta 2004 za zadevni izdelek. Ta trditev je temeljila na petih izbranih proizvajalcih Skupnosti in je bila leta 2004 izbrana kot reprezentativna, ker so bili veljavni protidampinški ukrepi delno učinkoviti pri nadomestitvi učinka dampinškega uvoza.

(354)

Vendar je preiskava pokazala, da je bila stopnja dobičkonosnosti, ki jo je doseglo celo teh pet izbranih proizvajalcev Skupnosti, precej nižja od zahtevane stopnje 10,8 %. Poleg tega se leto 2004 ni obravnavalo kot ustrezno obdobje za to oceno, ker se je takrat pojavil škodljiv damping.

(355)

S prejšnjo preiskavo je bilo ugotovilo, da bi se lahko stopnja dobička, tj. 5 % prihodka, obravnavala kot ustrezna stopnja, ki naj bi jo industrija Skupnosti dosegla brez škodljivega dampinškega uvoza na podlagi podatkov iz leta 1997 in 1998. Ker te informacije niso bile najnovejše, so se uporabili drugi viri za ugotovitev, ali je ta še vedno ustrezna. Prvič, varjene cevi so dovršen izdelek in gre za proizvodne postopke, ki so se od leta 1997 le malo spremenili. Zato je bilo sklenjeno, da je 5 % stopnja dobičkonosnosti še naprej ustrezna za ta izdelek.

(356)

Zato je bilo sklenjeno, da 5-odstotna stopnja dobičkonosnosti ostane ustrezna za ta izdelek.

(357)

Neškodljiva cena je bila določena tako, da je bil normalni dobiček, kot je izračunan zgoraj, dodan proizvodnim stroškom vsake vrste izdelka. Vsaka razlika med neškodljivo ceno in izvozno ceno iste vrste izdelka je bila nato izražena kot odstotek skupne uvozne vrednosti CIF.

(358)

Pri kitajskih sodelujočih izvoznih družbah je treba opozoriti, da nobeni nista bili odobreni tržnogospodarska obravnava in individualna obravnava, zato se je izračunala stopnja škode na ravni države. Izračun je temeljil na sodelujočih proizvajalcih izvoznikih. Pri izračunu se niso upoštevali podatki enega kitajskega izvoznika, ker se nezadostno izpolnjeni podatki o PCN Komisiji niso predložili.

(359)

Kar zadeva Belorusijo, se je prav tako izračunala dajatev na ravni države na podlagi uvoznih cen nemškega uvoznika, kot je navedeno v uvodni izjavi 95, ker sodelovanje ni bilo zadostno.

(360)

V zvezi z Rusijo so bile sodelujočim proizvajalcem izvoznikom odobrene individualne stopnje škode. Ob upoštevanju, da je bila stopnja sodelovanja nad 80 %, se je stopnja škode na ravni države za nesodelujoče proizvajalce določila na podlagi najvišje stopnje sodelujočega proizvajalca.

(361)

Glede na dosežene sklepne ugotovitve so se izračunale naslednje stopnje škode:

(362)

Na podlagi navedenega in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe se šteje, da je treba dokončne protidampinške dajatve za uvoz s poreklom iz LRK, Rusije in Belorusije uvesti na ravni najnižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(363)

Na podlagi zgoraj navedenega so predlagane dokončne dajatve naslednje: