EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.10.2022
COM(2022) 528 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2022
{SWD(2022) 332 final} - {SWD(2022) 333 final} - {SWD(2022) 334 final} - {SWD(2022) 335 final} - {SWD(2022) 336 final} - {SWD(2022) 337 final} - {SWD(2022) 338 final}
I. UVOD
Začetek leta 2022 je zaznamovala neizzvana in neupravičena vojna agresija Rusije proti Ukrajini – kruto spoznanje nove geopolitične realnosti. S tem je bila širitev EU ponovno postavljena v ospredje evropske agende.
Potem ko so Ukrajina, Republika Moldavija in Gruzija spomladi 2022 predložile prošnje za članstvo v EU, je Evropska komisija 17. junija v skladu s pozivom Sveta predstavila svoja mnenja. Komisija je priporočila, naj se Ukrajini, Moldaviji in Gruziji prizna evropska perspektiva ter naj se Ukrajini in Moldaviji podeli status kandidatk, pod pogojem, da se na več področjih sprejmejo ukrepi, Gruziji pa naj se ta status podeli, ko bo izpolnjenih več prednostnih nalog. Evropski svet je 23. junija potrdil priporočila Komisije in priznal evropsko perspektivo vseh treh držav prosilk, Ukrajini in Moldaviji pa podelil status držav kandidatk za članstvo v EU. Komisija bo poročala o izpolnjevanju ukrepov/prednostnih nalog, določenih v mnenjih Komisije o zadevnih prošnjah za članstvo, v okviru svojega rednega širitvenega svežnja, v katerega bodo Ukrajina, Moldavija in Gruzija vključene od leta 2023. Poleg tega bo do konca leta 2022 predstavila svoje ocene o sposobnosti zadevnih treh držav, da prevzamejo obveznosti članstva v EU. Ruska agresija je jasneje kot kdaj koli prej pokazala, da je perspektiva članstva v Evropski uniji močna opora ne le za blaginjo, ampak tudi za mir in varnost.
Na tej podlagi so se voditelji in voditeljice EU in Zahodnega Balkana sestali 23. junija pred zasedanjem Evropskega sveta. Razpravljali so o napredku pri vključevanju v EU in izzivih, ki izhajajo iz ruske agresije proti Ukrajini. Srečanje je bilo tudi priložnost, da se poudari pomen usklajenosti z vrednotami EU ter njeno skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), ki je v tem novem geopolitičnem okviru vse pomembnejša. Poseben poudarek je bil namenjen vključevanju Zahodnega Balkana v ukrepe EU za zmanjšanje negativnega vpliva ruske agresije na Ukrajino v smislu preskrbe s hrano in energijo ter neodvisnosti ter ukrepe v podporo krepitvi zmogljivosti na področju kibernetske varnosti in socialni agendi, zlasti z vključevanjem mladih v gospodarstvo.
Voditelji in voditeljice EU so 23. in 24. junija ponovno potrdili polno in nedvoumno zavezanost perspektivi članstva Zahodnega Balkana v EU. Evropski svet je pozval k pospešitvi pristopnega procesa ter k nadaljnjim prizadevanjem za postopno povezovanje med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom med širitvenim procesom, in to na reverzibilen način ter na podlagi doseganja napredka, v skladu z revidirano metodologijo. Ponovno je poudaril pomen reform, predvsem na področju pravne države in zlasti tistih, ki so povezane z neodvisnostjo in delovanjem sodstva ter bojem proti korupciji. Evropski svet je ponovno potrdil nujnost oprijemljivega napredka pri reševanju nerešenih dvostranskih in regionalnih sporov, predvsem v dialogu med Beogradom in Prištino o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom. Navedel je, da je Bosni in Hercegovini pripravljen podeliti status države kandidatke, in je v ta namen pozval Komisijo, naj Svetu nemudoma poroča o izvajanju 14 ključnih prednostnih nalog, navedenih v mnenju, pri čemer naj posebno pozornost nameni tistim, ki predstavljajo obsežen sklop reform, da bo Evropski svet to zadevo ponovno obravnaval.
S Severno Makedonijo in Albanijo sta 19. julija potekali prvi medvladni konferenci o pristopnih pogajanjih, s čimer se je začela nova faza širitvene politike EU. Komisija je takoj začela postopek analitičnega pregleda pravnega reda EU (preverjanje).
Geopolitični izzivi, zlasti agresija Rusije proti Ukrajini, so prav tako zbližali EU in Zahodni Balkan ter zahtevali popolno medsebojno solidarnost. EU je Zahodni Balkan vključila v svoje pobude za prehransko in energetsko varnost, sprejete v odziv na vojno. Regija je del evropskega mehanizma za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti ter je bila povabljena k sodelovanju pri skupnih nakupih plina, utekočinjenega zemeljskega plina in vodika v EU. Turčija je imela ključno vlogo pri posredovanju pri neposrednih pogajanjih med Rusijo in Ukrajino ter julijskih dogovorih o žitu. Kot pomembna proizvajalka kmetijskih proizvodov je strateška partnerica, ko gre za svetovno prehransko varnost.
Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Severna Makedonija in Črna gora so se uskladili z omejevalnimi ukrepi EU v odziv na rusko vojno agresijo proti Ukrajini. Srbija in Turčija do danes tega še nista storili.
Turčija ostaja ključna partnerica Evropske unije in država kandidatka. Pristopna pogajanja s Turčijo so od leta 2018 ustavljena. Turčija se še naprej oddaljuje od EU zaradi stalnega nazadovanja na področjih temeljnih pravic, neodvisnosti sodstva, gospodarskega upravljanja in pomanjkanja reform pri nekaterih sektorskih vprašanjih. Kar zadeva vzhodno Sredozemlje, je Evropski svet junija 2022 izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nedavnih ponavljajočih se ukrepov in izjav Turčije.
Evropski svet je imel junija 2022 strateško razpravo o odnosih Evropske unije z njenimi partnericami v Evropi. 6. oktobra 2022 je v Pragi potekalo prvo srečanje širšega formata evropskih držav, tako imenovane Evropske politične skupnosti. Več kot štirideset voditeljev in voditeljic evropskih držav je razpravljalo o energiji, varnosti, podnebju in gospodarskih razmerah v Evropi. Razpravljali so tudi o prihodnji usmeritvi platforme, sprejeta pa je bila tudi odločitev o naslednjem srečanju v Moldaviji. Ta neformalni okvir ne bo nadomestil obstoječih politik in instrumentov EU, zlasti ne širitve, in bo v celoti spoštoval avtonomijo odločanja Evropske unije.
Pregled ključnih dogodkov
Vojna agresija Rusije proti Ukrajini je spodnesla trge energije ter povzročila povečano nestanovitnost cen in energetsko negotovost, kar vpliva na EU in njeno neposredno sosedstvo. Dvig cen energije vpliva tudi na druge sektorje, kot sta promet (višje cene goriv) in industrija (višje cene surovin in gnojil). Kriza je močno vplivala ne le na energetiko, ampak tudi na agroživilski sektor in druge trge, zlasti na razpoložljivost in cenovno dostopnost hrane, žit in nekaterih surovin ter cene drugih primarnih proizvodov. Obstaja velik neizkoriščen potencial za vzpostavitev trajnih in odgovornih strateških partnerstev na področju kritičnih surovin, obenem pa je pomembno, da se Zahodni Balkan vključi v dobavne verige EU.
EU je Zahodni Balkan vključila v svoja prizadevanja za ublažitev posledic vojne in pandemije COVID-19.
Veliko truda se vlaga v pospešitev vključevanja Zahodnega Balkana glede na status držav s tega območja kot držav kandidatk in potencialnih kandidatk. To se izvaja s sodelovanjem v programih in agencijah EU, pa tudi z izvajanjem stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov (SPS), gospodarskega in naložbenega načrta, vključujočih okvirov regionalnega sodelovanja, kot sta strategija EU za jadransko-jonsko regijo in strategija EU za podonavsko regijo, ter po možnosti z regionalnim gospodarskim povezovanjem. EU nenehno krepi svoje politično sodelovanje z Zahodnim Balkanom, pri čemer se osredotoča na področja skupnega interesa, kot so pravosodje in notranje zadeve, gospodarstvo in enotni trg, energetska, prometna in digitalna politika, civilna zaščita, socialna politika, izobraževanje ter raziskave in inovacije, pa tudi zunanje zadeve, varnost in obramba. Sodelovanje na zadnjenavedenih področjih vključuje podporo za krepitev kibernetskih in obrambnih zmogljivosti. Stabilizacijsko-pridružitveni proces že zagotavlja precejšnje povezovanje še pred datumom pristopa. Poleg priložnosti v okviru SPS tudi drugi regionalni sporazumi, zlasti o prometni skupnosti in Energetski skupnosti, ponujajo precejšnje možnosti za povezovanje. EU prek Energetske skupnosti Zahodnemu Balkanu odpira tudi svoj trg električne energije, pogoj za to pa je izvedba regulativnih reform. V tem okviru je ključnega pomena spodbujanje agende za povezovanje trga električne energije v regiji in z EU, vključno s sprejetjem skupne metodologije za izračun prenosne zmogljivosti. Zeleni prehod je najboljša priložnost za Evropo, da postane bolj energetsko neodvisna, hkrati pa prispeva k upočasnjevanju podnebnih sprememb in izboljšanju življenja ljudi. Načrt REPowerEU, podprt z zunanjim sodelovanjem EU na področju energije v spreminjajočem se svetu, ki ju je Evropska komisija začela izvajati maja 2022, bo pomagal zmanjšati odvisnost EU in Zahodnega Balkana od ruskega plina. Od Zahodnega Balkana se pričakuje, da se bo v celoti uskladil z zakonodajo in prednostnimi nalogami politike EU v okviru tega načrta. Nova energetska platforma EU bo pomagala združevati povpraševanje, usklajevati uporabo infrastrukture, pogajati se z mednarodnimi partnerji ter pripraviti skupne nakupe plina, vodika in utekočinjenega zemeljskega plina. Načrt REPowerEU spodbuja tudi diverzifikacijo oskrbe z energijo kot del izboljšanja energetske varnosti, vključno z diverzifikacijo oskrbe z zemeljskim plinom. Čeprav lahko kratkoročni ukrepi pomagajo ublažiti učinke teh razmer, kriza jasno kaže, da je treba zeleni in digitalni prehod nujno sprejeti kot gonilni sili trajne rasti in diverzifikacije.
Sodelovanje na teh področjih je podprto s povečanim sodelovanjem Zahodnega Balkana v neformalnih svetih in rednimi stiki na visoki ravni. Voditelji in voditeljice EU so še naprej sodelovali s sogovorniki na Zahodnem Balkanu, tudi na ravni vrhov, nazadnje na srečanju voditeljev in voditeljic EU in Zahodnega Balkana junija 2022. Po zasedanju Sveta za zunanje zadeve maja 2022 so zunanji ministri in ministrice EU prvič opravili neformalno izmenjavo mnenj z vsemi šestimi sogovorniki z Zahodnega Balkana. Od sprejetja zavez na vrhu na Brdu so bile partnerice z Zahodnega Balkana pozvane, naj zagotovijo pisne prispevke k zasedanjem Sveta za zunanje zadeve, s katerimi bodo nato seznanjene. Sodelujejo tudi v pilotni fazi evropske diplomatske akademije. Decembra 2021 je bil letni ministrski forum EU-Zahodni Balkan o pravosodju in notranjih zadevah na Brdu pri Kranju priložnost za razprave EU z regijo o krepitvi migracij, azila in upravljanja meja, boju proti terorizmu, ekstremizmu in radikalizaciji, boju proti organiziranemu kriminalu, krepitvi pravne države in pravosodnih reformah. Ministrsko srečanje treh platform Zahodnega Balkana o kulturi, raziskavah in inovacijah ter izobraževanju in usposabljanju je potekalo junija 2022 v Tirani v okviru tesnejšega sodelovanja, ki se je začelo z agendo za Zahodni Balkan na področjih inovacij, raziskav, izobraževanja, kulture, mladine in športa. Junija 2022 je v Bruslju potekal ministrski dialog o regulativnih vidikih digitalne politike.
Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan je še naprej povezoval reforme in naložbe, potrebne v različnih državah, ter zagotavljal dolgoročno vizijo, zlasti glede infrastrukturne politike in politike povezljivosti. Načrt je vstopil v fazo izvajanja in je še naprej predstavljal načrt za pomoč EU za premostitev socialno-ekonomskega razkoraka med regijo in EU ter za pomoč pri njenem zelenem in digitalnem prehodu. Gospodarski in naložbeni načrt ter zelena agenda, ki se osredotoča na podnebne ukrepe, krožno gospodarstvo, biotsko raznovrstnost, boj proti onesnaževanju in trajnostne prehranske sisteme, sta najboljše orodje za postopno krepitev odpornosti in energetske neodvisnosti v regiji. Ključne vodilne pobude načrta so namenjene prehodu s premoga, diverzifikaciji oskrbovalnih poti za plin, naložbam v obnovljive vire energije in povečanju prihrankov energije z valom prenove. Podroben pregled izvajanja gospodarskega in naložbenega načrta je v Prilogi k temu sporočilu.
Z naložbenim okvirom za Zahodni Balkan je bilo odobreno sofinanciranje EU in dvostranskih donatorjev za 24 vodilnih infrastrukturnih naložb v ključne energetske in prometne koridorje ter za socialno in digitalno področje, energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost ter čistilne naprave za odpadke in odpadne vode v skupni vrednosti več kot 3,3 milijarde EUR. Regija napreduje tudi pri izvajanju zelene agende s podporo EU. Potrebna so nadaljnja prizadevanja za reforme v podporo zelenemu prehodu in regionalnemu gospodarskemu povezovanju, da se izkoristi celoten potencial naložb.
Da bi bolje podprli okrevanje gospodarstva po pandemiji in obravnavali posledice ruske vojne proti Ukrajini, je bistveno, da se v naslednjih programih gospodarskih reform predlagajo ukrepi, ki spodbujajo vključujočo in trajnostno gospodarsko rast v skladu s prednostnimi nalogami EU za zeleni prehod in digitalizacijo. Da bi izkoristili priložnosti in čim bolj zmanjšali morebitne negativne posledice teh izzivov, je bistveno, da partnerice z Zahodnega Balkana in Turčija ohranijo makrofiskalno stabilnost in izvedejo strukturne reforme, da bi odpravile ugotovljene pomanjkljivosti v svojih gospodarstvih in dolgoročno povečale svojo odpornost. Zaradi velike negotovosti, vse slabših obetov glede rasti ter velikih in vztrajnih inflacijskih pritiskov bodo za ublažitev negativnih učinkov na najranljivejše dele prebivalstva potrebni ciljno usmerjeni in začasni ukrepi. To podporo je treba skrbno uravnotežiti s potrebo po obnovi fiskalnih blažilnikov in zmanjšanju ranljivosti, povezanih z javnim dolgom, z verodostojnimi srednjeročnimi strategijami za fiskalno konsolidacijo. V Turčiji je zlasti pomembno, da se obrne zelo visoka in še vedno rastoča inflacija, omeji makroekonomsko neravnotežje in ponovno vzpostavi verodostojnost makroekonomskih politik. Popolna zavezanost izvajanju reform, določenih v programih gospodarskih reform in smernicah politike, sprejetih skupaj z državami članicami EU, je zato bistvena ne le za izboljšanje konkurenčnosti ter spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in socialnega vključevanja, temveč tudi za zagotovitev fiskalne vzdržnosti in izpolnitev gospodarskih meril v pristopnem procesu ter za čim večji možni učinek naložbenega svežnja EU.
S sprejetjem uredbe o IPA III septembra 2021 in programskega okvira IPA III decembra 2021 se IPA III zdaj izvaja. Komisija je pred koncem leta 2021 sprejela letne in večletne sklepe o financiranju v vrednosti več kot 4 milijarde EUR. To je zlasti omogočilo izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan. Načrtovanje IPA III je še naprej potekalo na podlagi trdnega pristopa, ki temelji na politikah ter vključuje strateško in dinamično razporeditev pomoči, v središču katere so temeljne zahteve za članstvo. Oktobra 2021 in maja 2022 sta med Komisijo in Evropskim parlamentom potekala dva geopolitična dialoga na visoki ravni za razpravo o splošnem pristopu k izvajanju instrumenta IPA III, njegovih ciljih in načrtovanju sredstev IPA.
Zahodni Balkan mora okrepiti svoja prizadevanja in zbrati politično voljo za reševanje vprašanj, ki ovirajo izvajanje skupnega regionalnega trga, s čimer se bodo kar najbolj povečale koristi gospodarskega in naložbenega načrta. Na vrhu v Sofiji v okviru berlinskega procesa novembra 2020 se je regija dogovorila o ambicioznem načrtu za vzpostavitev skupnega regionalnega trga. Dosežen je bil določen napredek, npr. razširitev zelenih voznih pasov na države članice EU. Vendar zaradi nesoglasij, ki niso povezana z vsebinskim delom na področju skupnega regionalnega trga, doslej ni bilo mogoče doseči politične odobritve sporazumov, dokončanih na tehnični ravni. Ti sporazumi v okviru skupnega regionalnega trga bi prinesli znatne koristi v smislu povečanja privlačnosti in konkurenčnosti celotne regije, pospešitve okrevanja po pandemiji in ublažitve vpliva ruske agresije proti Ukrajini. To bi pritegnilo tudi vlagatelje, ki iščejo diverzifikacijo ponudbe in krajše vrednostne verige, ter pomagalo čim bolj povečati koristi naložb v infrastrukturo za povezljivost. Zato je pomembno, da imajo vse strani konstruktivno vlogo pri oblikovanju skupnega regionalnega trga in uresničevanju skupnih zavez v korist ljudi in podjetij v regiji. Pobuda Odprti Balkan, ki so jo uvedle Albanija, Severna Makedonija in Srbija, ima lahko pozitivno vlogo v procesu, če temelji na pravilih EU in ostane vključujoča za vse partnerice z Zahodnega Balkana. Kljub nastajajočim omejitvam ponudbe bi se moral Zahodni Balkan vzdržati uvedbe enostranskih omejitev trgovine. Vse obstoječe ukrepe, ki so v nasprotju s stabilizacijsko-pridružitvenimi sporazumi in Srednjeevropskim sporazumom o prosti trgovini (CEFTA) ter z duhom skupnega regionalnega trga, bi bilo treba prednostno opustiti.
Ruska agresija proti Ukrajini je močno odmevala po vsej regiji ter še dodatno poudarila pomen uskladitve s skupno zunanjo in varnostno politiko v širitvenem procesu. Zahodni Balkan in Turčija sta se uskladila z veliko večino mednarodne skupnosti, vključno z EU, in sicer pri glasovanju o dveh resolucijah Generalne skupščine ZN o invaziji Rusije na Ukrajino in njenih humanitarnih posledicah, pa tudi pri glasovanju o začasni izključitvi Rusije iz Sveta za človekove pravice. Albanija je kot nestalna članica od januarja 2022 dejavno vključena v Varnostni svet ZN, tudi kot sopredlagateljica resolucij, ki obsojajo agresijo. Popolna usklajenost Albanije, Črne gore in Severne Makedonije s SZVP EU je močan znak njihove strateške odločitve za pristop k EU. Priznana in dobrodošla sta tudi znatno povišanje stopnje formalne uskladitve s SZVP s strani Bosne in Hercegovine ter enostranska uskladitev s strani Kosova. Stopnja usklajenosti Srbije s SZVP se je v obdobju poročanja znatno znižala. Od Srbije se pričakuje, da bo prednostno izpolnila svojo zavezo in se postopoma uskladila s SZVP EU, vključno z omejevalnimi ukrepi, v skladu s svojim pogajalskim okvirom. Usklajenost Turčije s SZVP se je v obdobju poročanja še poslabšala, med drugim se ni pridružila omejevalnim ukrepom EU proti Rusiji.
Črna gora in Srbija sta še naprej uporabljali revidirano metodologijo iz sporočila Komisije, naslovljenega Okrepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan
, ki je bila potrjena junija 2021 na političnih medvladnih konferencah s tema državama. Črna gora ima za pogajanja odprta vsa poglavja, od katerih so tri začasno zaprta. Napredek Srbije pri reformah je omogočil začetek pogajanj v okviru sklopa 4 o zeleni agendi in trajnostni povezljivosti na medvladni konferenci s Srbijo decembra 2021. Na medvladni konferenci je bila določena tudi pot k odprtju dodatnih sklopov na podlagi pričakovanega napredka države, zlasti na področjih reform pravne države in normalizacije odnosov s Kosovom. Medvladna konferenca s Črno goro, ki je potekala decembra 2021, je zagotovila politično usmeritev za pospešitev prizadevanj za izpolnitev vmesnih meril glede pravne države, kar ostaja naslednji mejnik, ki je potreben za napredek v pristopnih pogajanjih.
V skladu z revidirano metodologijo Komisija v sklepih in priporočilih iz tega sporočila ocenjuje splošno ravnovesje v pristopnih pogajanjih s Črno goro in Srbijo ter predlaga pot naprej za vsako od njiju. Naslednje medvladne konference bi morale potekati po objavi tega letnega svežnja poročil in poznejših sklepov Sveta.
S Severno Makedonijo in Albanijo sta 19. julija potekali medvladni konferenci o pristopnih pogajanjih. To je bilo priznanje trajne zavezanosti, dosežkov reform in odpornosti obeh držav pri napredovanju na njuni poti v EU. Revidirana metodologija širitve se prvič uporablja v celoti, s čimer so v celotni pogajalski proces vključene večja predvidljivost, večja dinamičnost in močnejša politična usmeritev. Komisija je nemudoma začela postopek preverjanja. Preverjanje je analitični pregled pravnega korpusa EU, ki ga skupaj izvedeta Komisija in posamezna država kandidatka. Ta postopek državam kandidatkam omogoča, da se seznanijo s pravnim redom in nato navedejo svojo raven usklajenosti z zakonodajo EU ter pripravijo načrte za nadaljnjo uskladitev.
V mnenju Komisije o prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v Evropski uniji je opredeljenih 14 ključnih prednostnih nalog, ki jih mora Bosna in Hercegovina izpolniti, da lahko Komisija priporoči začetek pogajanj za pristop k EU. Svet je 14 ključnih prednostnih nalog potrdil leta 2019. Evropski svet je junija 2022 izrazil pripravljenost, da Bosni in Hercegovini podeli status države kandidatke, in pozval Komisijo, naj poroča o izvajanju 14 ključnih prednostnih nalog, pri čemer naj posebno pozornost nameni tistim, ki predstavljajo obsežen sklop reform. Ta sveženj je odgovor na to zahtevo.
EU je še naprej podpirala izvajanje stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Kosovom in vladi svetovala o ključnih reformah, povezanih z EU. Predlog Komisije za odpravo vizumske obveznosti za državljane Kosova je še vedno v obravnavi v Svetu. Ponovno se zdi nujno, da se to obravnava prednostno. Komisija vztraja pri svoji oceni iz leta 2018, da so izpolnjena vsa merila, ki jih je Svet določil za liberalizacijo vizumskega režima s Kosovom.
Turčija je država kandidatka in ključna partnerica EU na bistvenih področjih skupnega interesa, kot so trgovina, migracije, boj proti terorizmu, javno zdravje, podnebje, energija, promet in regionalna vprašanja. Kar zadeva energijo, je Turčija še naprej pomembna in zanesljiva tranzitna država za EU. Pristopna pogajanja s Turčijo so še vedno ustavljena. Turčija ni obrnila negativnega trenda nadaljnjega oddaljevanja od Evropske unije, ki se kaže v resnem nazadovanju na področjih demokracije, pravne države, temeljnih pravic in neodvisnosti sodstva. Dialog o teh vprašanjih ostaja sestavni del odnosov med EU in Turčijo.
Dialog in sodelovanje s Turčijo sta se okrepila v skladu s smernicami Evropskega sveta iz leta 2021. Evropska unija je pripravljena sodelovati s Turčijo na postopen, sorazmeren in reverzibilen način, da bi okrepila sodelovanje na več področjih skupnega interesa, pod pogojem, da se ohrani umiritev napetosti ter da Turčija konstruktivno sodeluje in upošteva uveljavljene pogoje iz nedavnih sklepov Evropskega sveta. EU ima strateški interes za stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega sodelovanja s Turčijo. Ob upoštevanju skupnega sporočila je EU ponovno potrdila svojo odločenost, da v primeru ponovnih provokacij ali enostranskih dejanj, ki kršijo mednarodno pravo, uporabi instrumente in možnosti, ki jih ima na voljo za zaščito svojih interesov in interesov svojih držav članic ter ohranjanje regionalne stabilnosti. Izjava EU in Turčije iz leta 2016 je še naprej prinašala rezultate in ostala ključni okvir za sodelovanje na področju migracij. Turčija je nadaljevala svoja izjemna prizadevanja za sprejem več kot štirih milijonov beguncev iz Sirije in drugih držav. Vendar so se nadaljevale težave pri izvajanju izjave zaradi turške enostranske prekinitve vračanja migrantov brez urejenega statusa in zavračanja prosilcev za azil z grških otokov od marca 2020. Število nezakonitih prehodov meje med Turčijo in EU je ostalo bistveno manjše kot pred sprejetjem izjave EU in Turčije. Alternativne tihotapske poti na območja Cipra pod vladnim nadzorom in v Italijo so leta 2021 predstavljale največji del prihodov v EU. Nedovoljeni migracijski tokovi po teh poteh so se v letu 2022 znatno povečali.
EU je še naprej vztrajala pri svoji zavezi, da beguncem in gostiteljskim skupnostim v Turčiji zagotovi znatno finančno podporo. Instrument za begunce v Turčiji je mobiliziral 6 milijard EUR. Konec leta 2020 so bile sklenjene pogodbe za njegov celotni operativni proračun, pri čemer je bilo do junija 2022 izplačano več kot 4,7 milijarde EUR. Med njegovimi dosežki so bili pomoč 1,9 milijona beguncem pri zadovoljevanju osnovnih potreb, pomoč 740 000 begunskim otrokom, da so lahko obiskovali šolo, gradnja 405 šol in 22,8 milijona pregledov, opravljenih v okviru osnovnega zdravstvenega varstva. Komisija je dodelila dodaten sveženj v višini 3,5 milijarde EUR za obdobje 2020–2023. To bo vključevalo financiranje za upravljanje migracij in nadzor meja, zlasti na vzhodni meji Turčije.
EU in Turčija imata še naprej koristi od carinske unije, gospodarsko povezovanje Turčije z EU pa ostaja veliko. Komisija je nadaljevala okrepljen dialog s Turčijo glede trgovinskih omejitev, ki ovirajo nemoteno delovanje carinske unije. Vendar je bil napredek skromen in velika večina trgovinskih ovir ni bila odpravljena.
Enostranska zunanja politika Turčije je bila še naprej v nasprotju s prednostnimi nalogami EU v okviru SZVP in širšimi interesi EU, zlasti zaradi njenega posredovanja v nekaterih regionalnih konfliktih in njene podpore vojaškim operacijam. Vendar je Turčija ostala odprta za politični dialog o regionalnih vprašanjih. Stopnja usklajenosti Turčije s SZVP se je še poslabšala. Evropski svet je izrazil pričakovanje, da bodo Turčija in vse vključene strani pozitivno prispevale k reševanju regionalnih kriz. Turčija je dejavno diplomatsko vključena v obravnavanje različnih izzivov ruske agresije v Ukrajini in si prizadeva za umiritev konflikta, na primer z doseganjem premirja. Prevzela je tudi diplomatsko pobudo za olajšanje izvoza ukrajinskega žita. Dogovor, ki sta ga Ukrajina in Rusija sklenili julija v Istanbulu pod okriljem ZN in Turčije, ne bi bil mogoč brez konstruktivne vloge Turčije, ki sodeluje tudi pri lajšanju njegovega izvajanja. Vendar pa je dejstvo, da se Turčija ni pridružila omejevalnim ukrepom EU proti Rusiji, še posebno skrb vzbujajoče zaradi prostega pretoka izdelkov, vključno z blagom z dvojno rabo, znotraj carinske unije EU-Turčija. S tem se ustvarja tveganje spodkopavanja omejevalnih ukrepov EU. Da bi carinska unija še naprej delovala, morata strani v celoti spoštovati obstoječa pravila in se izogibati spodkopavanju medsebojnega zaupanja. Turčija je podpisala memorandum o soglasju za razvoj gospodarskih in trgovinskih odnosov z Rusijo.
Nadaljevanje dialoga v dobri veri in odrekanje enostranskim dejanjem, ki so v nasprotju z interesi EU ter kršijo mednarodno pravo in suverene pravice držav članic EU, sta bistveni zahtevi za zagotovitev stabilnega in varnega okolja v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega sodelovanja med EU in Turčijo. Vse razlike je treba rešiti z mirnim dialogom in v skladu z mednarodnim pravom.
Ukrepi v Varoši, ki so v nasprotju z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN, so še naprej ogrožali možnost za nadaljevanje pogajanj in dosego celovite rešitve ciprskega vprašanja. Od Turčije se pričakuje, da bo nemudoma preklicala vsa dejanja in ukrepe, sprejete v zvezi z Varošo od oktobra 2020.
II. TEMELJI PRISTOPNEGA PROCESA
Od držav, ki se pripravljajo na pristop, se pričakuje, da bodo stalno napredovale pri izvajanju svojih programov reform na področjih „temeljnih prvin“, tako da bodo nadaljevale reforme in pokazale konkreten napredek na področjih pravne države, gospodarstva, delovanja demokratičnih institucij in reforme javne uprave. Zagotavljanje trdnih in neobrnljivih dosežkov na vseh teh področjih ostaja odločilno za izpolnjevanje zahtev za članstvo v EU. V nekaterih primerih je bil napredek dosežen pri reformi pravosodja, izpopolnitvi pravnega okvira za človekove pravice in reformah javne uprave. Kljub doseženemu napredku še ni bila izkazana močna politična volja za doseganje rezultatov pri izvajanju reform. Napredek pri izpolnjevanju gospodarskih meril za pristop je bil prepočasen, da bi znatno zmanjšal gospodarsko vrzel v primerjavi z EU. Politični in institucionalni odpor do sprememb se nadaljuje, v nekaterih državah pa je bil opažen negativen razvoj dogodkov. Ta se na primer nanaša na vse bolj sovražno okolje za civilno družbo, svobodo izražanja in svobodo medijev ter poskuse neprimernega vplivanja na sodstvo in političnega vmešavanja vanj. Dobro izvrševanje protikorupcijskih okvirov bi moralo ostati prednostna naloga v vseh državah, ki se pripravljajo na pristop, med drugim z vključevanjem protikorupcijskih ukrepov v sektorje, ki so najbolj izpostavljeni korupciji. Napredek je potreben pri usklajevanju javnih naročil z evropskimi standardi in dobrimi praksami, krepitvi preprečevanja navzkrižja interesov in utrjevanju integritete v vseh javnih službah. Potrebna so usklajena in dosledna prizadevanja za obvladovanje in učinkovito obravnavanje elementov ujetja države. Doseganje zanesljivih rezultatov proaktivnih preiskav, pregonov in pravnomočnih obsodb v boju proti korupciji na vseh ravneh ter v boju proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu je še vedno dolgoročen izziv, ki še naprej zahteva nadaljnja okrepljena in dosledna prizadevanja, vključno z nadaljnjo krepitvijo strateških in operativnih zmogljivosti.
Delovanje demokratičnih institucij
Uvedba ukrepov, pomembnih za utrditev delovanja demokratičnih institucij, je ključnega pomena za širitveni proces, vendar je treba v številnih primerih še dokazati resnično politično voljo za izvajanje ustreznih reform. Močna politična polarizacija in pomanjkanje medstrankarskega dialoga še vedno vplivata na delovanje parlamentov, zlasti na Zahodnem Balkanu, čeprav so bili v obdobju poročanja opaženi nekateri pozitivni koraki.
V Srbiji so 3. aprila 2022 v na splošno mirnem ozračju potekale predsedniške, predčasne parlamentarne in beograjske mestne volitve. Na njih so sodelovale vse zadevne politične sile, kar je privedlo do bolj pluralističnega in vključujočega parlamenta v primerjavi z volitvami leta 2020. Prav tako so pred volitvami najrazličnejši politični akterji sodelovali v konstruktivnem medstrankarskem dialogu pod okriljem Evropskega parlamenta. Vendar so mednarodni opazovalci pod vodstvom Urada za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi na parlamentarnih volitvah ugotovili več pomanjkljivosti. Precejšnje zamude pri potrditvi dokončnih volilnih izidov in s tem pri oblikovanju nove vlade so povzročile upočasnitev odločanja. Novi kodeks ravnanja je bil spremenjen septembra 2021, oktobra 2021 pa je bila ustanovljena komisija za etiko. V parlamentarni razpravi se je še naprej uporabljal žaljiv jezik proti političnim nasprotnikom in civilnim aktivistom.
V Črni gori so se nadaljevali polarizacija, neobstoj konstruktivnega sodelovanja med političnimi strankami in neuspeh pri doseganju soglasja o ključnih zadevah v nacionalnem interesu, kar je bil razlog, da dve konfliktni vladi nista prestali glasovanja o nezaupnici. Na pravilno delovanje črnogorskih institucij sta močno vplivala politična nestabilnost ter zavlačevanje s postopki odločanja in izvajanjem reform. Delovanje glavnih pravosodnih organov je bilo oslabljeno zaradi njihove nepopolne sestave, ki jo je povzročila nezmožnost parlamenta, da izvoli nove člane. Od sredine septembra ustavno sodišče zaradi nesklepčnosti ni moglo izpolnjevati svoje vloge, kar je še povečalo politično negotovost.
Na Kosovu je vlada, izvoljena leta 2021, zaradi trdne večine uživala politično in institucionalno stabilnost. To bi moralo za Kosovo biti priložnost, da pospeši svoja prizadevanja za krepitev demokracije in pravne države, se bojuje proti korupciji in okrepi zakonodajne dejavnosti, vključno z reformami, povezanimi z EU. Vendar so pogosta nesklepčnost v skupščini in bojkoti opozicijskih strank povzročili zamude pri sprejemanju ključnih zakonov. Potrebna so prizadevanja za okrepitev vloge skupščine kot foruma za konstruktiven politični dialog in doseganje soglasja, zlasti o programu reform EU. Lokalne volitve jeseni 2021 so bile na splošno dobro vodene, pregledne in konkurenčne, z izjemo kosovsko-srbskih občin, v katerih je bila politična konkurenca omejena. Še vedno je treba odpraviti dolgotrajne pomanjkljivosti.
V Albaniji so po splošnih volitvah leta 2021 sedeže v parlamentu zasedli izvoljeni člani največjih opozicijskih strank. Kar zadeva reforme, povezane z EU, je skupščina dosegla medstrankarsko soglasje o ustavni spremembi za podaljšanje mandata pravosodnih organov za preverjanje. Notranji konflikt znotraj največje opozicijske stranke je kljub temu vplival na parlamentarno življenje. Albanija je bila na vladni ravni še naprej na splošno osredotočena na program reform EU.
V Severni Makedoniji je bil parlament še naprej glavni forum za politični dialog. Po intenzivnih razpravah je sprejel sklepe o predlogu, ki so utrli pot za začetek pristopnih pogajanj. Vendar sta na njegovo delo vplivala politična polarizacija in „aktivno blokiranje“ s strani glavne opozicijske stranke, kar je vplivalo na sprejetje nekaterih zakonodajnih aktov. Parlament in vlada sta se zavezala, da bosta prednostno predstavila in dosegla ustrezne ustavne spremembe, da bi bili v ustavo vključeni državljani, ki živijo znotraj meja države.
V Bosni in Hercegovini so zaradi politične polarizacije in obstrukcij zastali delo demokratičnih institucij in reforme na poti k EU. Predsedstvo, svet ministrov in parlament so ostali blokirani do pomladi 2022. Srečanja v okviru dialoga o politikah z EU na podlagi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma niso mogla potekati do junija 2022. Entiteta Republika Srbska je izvajala pobude za enostranski prevzem državnih pristojnosti. Te pobude so zdaj bodisi začasno ustavljene bodisi so v ustavni presoji. Visoki predstavnik je v obdobju poročanja štirikrat uporabil svoja izvršilna pooblastila, da bi premagal obstrukcijo, med drugim za zagotovitev sredstev za organizacijo volitev oktobra 2022. Državni proračun je bil sprejet šele konec junija. Državne institucije so začele ponovno delovati spomladi 2022, sprejeti pa so bili tudi začetni ukrepi za odpravo zaostankov pri reformah. Politični akterji so pokazali enoten pristop, ki je Bosni in Hercegovini omogočil, da sprejme zakon o javnih naročilih in postane sodelujoča država mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Splošne volitve so potekale 2. oktobra. Glede na predhodne ugotovitve OVSE/ODIHR so bile na splošno konkurenčne in dobro organizirane, vendar zaznamovane z nezaupanjem v javne institucije in etnično razdiralno retoriko. Istega dne je visoki predstavnik naložil spremembe ustave entitete Federacije BiH in volilne zakonodaje, katerih namen je rešiti več vprašanj funkcionalnosti in zagotoviti pravočasno oblikovanje organov.
V Turčiji se je v obdobju poročanja nadaljevalo nazadovanje demokracije. Čeprav so se izredne razmere leta 2018 končale, je več pravnih določb, ki podeljujejo izredna pooblastila vladnim organom in ohranjajo več omejevalnih elementov izrednih razmer, ostalo vključenih v pravni sistem, kar je vplivalo na demokracijo in temeljne pravice. Še naprej so obstajale strukturne pomanjkljivosti predsedniškega sistema. Parlament še vedno ni imel na voljo potrebnih sredstev, da bi vlado poklical na odgovornost.
Sodstvo in temeljne pravice
Neodvisen, nepristranski, odgovoren in strokoven pravosodni sistem, ki deluje učinkovito in katerega odločitve se uspešno izvršujejo, je temelj pravne države. V nekaterih primerih je bil z reformami pravosodja dosežen določen napredek. Vendar pa so pravosodne institucije na Zahodnem Balkanu in v Turčiji še vedno izpostavljene številnim izzivom. Zlasti so se nadaljevali neupravičeni zunanji pritiski na sodstvo, ki spodkopavajo neodvisnost sodnikov in tožilcev, ogrožajo splošno institucionalno ravnovesje in na koncu vplivajo na delitev državnih oblasti. Zato je načelo enakosti pred zakonom še naprej oslabljeno. Še naprej je bistvenega pomena odločen napredek pri izvajanju pravosodnih reform, ki temelji na močni politični volji. Utrditev pravosodnih funkcij, ki bo privedla do trdnih dolgoročnih rezultatov, je bistvena za nadaljnji napredek v pristopnem procesu.
Albanija je še naprej dobro napredovala pri izvajanju celovite reforme pravosodja, tudi z nadaljnjim zagotavljanjem konkretnih rezultatov v postopku preverjanja. Ustavno sodišče je še naprej delovalo v celoti. Imenovanja na višjem sodišču so privedla do prvega zmanjšanja njegovih zaostankov. Še vedno je potreben napredek v zvezi s sistemom vodenja zadev in sistemom izobraževanja v pravosodju.
Severna Makedonija je dosegla določen napredek z doslednim izvajanjem svoje pravosodne strategije. Sodstvo je pokazalo svojo zavezanost zaščiti svoje integritete in neodvisnosti. Pravosodne institucije so dosledno uporabljale nova pravila za imenovanje, napredovanje, disciplinske postopke ter razrešitev sodnikov in tožilcev. Dodeliti je treba potrebna sredstva, da se zagotovi polno delovanje informacijskega sistema za avtomatizirano vodenje zadev.
Srbija je na splošno dosegla določen napredek pri krepitvi neodvisnosti in odgovornosti sodstva, pri čemer je pomemben korak naredila z odobritvijo ustreznih sprememb ustave februarja 2022. Kot naslednji korak bo pomembno, da bodo izvedbeni zakoni, s katerimi se bo reforma začela v celoti izvajati, spremenjeni v skladu z ustavnimi roki. Srbija je ustanovila dve strokovni delovni skupini, zadolženi za pripravo izvedbene zakonodaje.
Kosovo je doseglo določen napredek pri izvajanju pravosodnih reform. Sprejeti so bili ukrepi za začetek izvajanja strategije in akcijskega načrta za pravno državo, sprejet pa je bil tudi nov zakonodajni okvir, ki ureja tožilski sistem. Vendar so potrebni nadaljnji ukrepi za povečanje učinkovitosti in neodvisnosti sodstva.
Črna gora je dosegla omejen napredek pri ključnih pravosodnih reformah. Še vedno obstajajo pomisleki glede delovanja institucij ter okrepitve neodvisnega sodnega in tožilskega sveta, rezultati na področju odgovornosti v sodstvu pa so v zgodnji fazi. Preiskave posebnega tožilstva v več zadevah na visoki ravni so privedle do aretacij nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča in predsednika gospodarskega sodišča zaradi obtožb o korupciji in organiziranem kriminalu. Zadeve, ki se preiskujejo, še niso bile vložene pri sodišču.
Bosna in Hercegovina zaostaja pri reformi pravosodja in ni dosegla napredka pri krepitvi sektorja. Zakonodajne spremembe, namenjene vzpostavitvi sistema preverjanja prijav premoženja nosilcev sodne funkcije, so bile maja 2022 v parlamentu zavrnjene. Zaradi pomanjkanja resnične politične zavezanosti pravni državi in poti v EU se je splošna integriteta pravosodnega sektorja še naprej slabšala.
V Turčiji se je nadaljevalo nazadovanje, opaženo v zadnjih letih. Sistemsko pomanjkanje neodvisnosti sodstva ni bilo odpravljeno. Politični pritisk na sodstvo se je nadaljeval, kar je spodkopavalo neodvisnost in splošno kakovost sodstva. Zaradi nepripravljenosti Turčije, da izvrši ustrezne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), so se še povečali pomisleki glede tega, ali Turčija spoštuje mednarodne in evropske standarde. Neizvršitev sodbe ESČP v zadevi Kavala, ki je privedla do tega, da je Svet Evrope proti Turčiji začel postopek za ugotavljanje kršitev, je vzbudila resne dvome o zavezanosti države obveznostim, ki jih ima kot članica Sveta Evrope. Začasne odstavitve in razrešitve sodnikov in tožilcev so še naprej zmanjševale neodvisnost, učinkovitost in strokovnost pravosodnega sistema. Turški organi morajo nujno odpraviti več resnih pomanjkljivosti v sistemu, med drugim v zvezi s pravico do poštenega sojenja in doslednim spoštovanjem načela domneve nedolžnosti.
Korupcija je na Zahodnem Balkanu in v Turčiji še vedno zelo razširjena. Napredek pri učinkovitem boju proti korupciji je neenakomeren. V nekaterih državah je bil dosežen določen napredek, zlasti na področjih, povezanih s preprečevanjem korupcije. Za izboljšanje preglednosti in integritete ter doseganje konkretnih rezultatov s prepričljivimi dosežki na področju preiskav, pregona in pravnomočnih obsodb sta še vedno potrebna resnična politična volja in jasna zavezanost nadaljevanju prizadevanj za reforme. Protikorupcijske ukrepe je treba še bolj vključiti v ključne sektorje, da bi spodbudili reforme ter se na splošno spopadli s korupcijo na bolj smiseln in učinkovit način. Za sektorje, ki so najbolj izpostavljeni korupciji, so potrebne ciljno usmerjene ocene tveganja, da se opredelijo korupcijska tveganja in ranljivosti ter nazadnje sproži oblikovanje trdnih protikorupcijskih ukrepov. Protikorupcijske strategije in akcijske načrte je treba izvajati sistematično in strukturirano, tudi v ključnih sektorjih, kot so javna naročila, upravljanje javnih financ, energetika, promet, zdravje, voda, infrastruktura, naravni viri in izobraževanje. Odločneje se je treba lotiti korupcije na visoki ravni in politične korupcije, saj so še vedno prisotni znaki močnega prepletanja javnih in zasebnih interesov. Na področju javnih naročil je korupcija še vedno zelo razširjena. S trdnimi in bolj ambicioznimi ukrepi je treba okrepiti nadzorne mehanizme v celotnem postopku javnega naročanja in znatno povečati preglednost.
Severna Makedonija si je še naprej prizadevala za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, s čimer je dosegla določen nadaljnji napredek. Državna komisija za preprečevanje korupcije je svoj mandat izvajala proaktivno. Država je še naprej sodelovala z mednarodnimi partnerji in se z njimi usklajevala pri nacionalnih dejavnostih proti organiziranemu kriminalu. V Albaniji je specializirana struktura za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK) izvedla kazenske postopke in finančne preiskave, ki so zlasti privedli do pravnomočnih obsodb v nekaj zadevah na visoki ravni; preverjanje sodstva še naprej prinaša rezultate v boju proti korupciji v sodstvu. Srbija je dosegla določen napredek pri nadaljnjem izvajanju priporočil Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO). Priprava nove protikorupcijske strategije, skupaj z akcijskim načrtom, je v velikem zaostanku. Črna gora je izboljšala svoje rezultate pri preprečevanju korupcije, vendar je še vedno treba dokazati verodostojen odziv kazenskega pravosodja v boju proti korupciji, vključno s korupcijo na visoki ravni. Na Kosovu je bil določen napredek dosežen s sprejetjem pomembnega protikorupcijskega zakonodajnega svežnja, ki vključuje nov zakon o zakoniku o kazenskem postopku, zakon o agenciji za preprečevanje korupcije, zakon o prijavi premoženja in zakonodajo, ki ureja financiranje političnih strank. Parlament Bosne in Hercegovine je zavrnil zakon o navzkrižju interesov, medtem ko je bilo pravosodno ukrepanje v javno odmevnih primerih korupcije selektivno in nepregledno. Število pravnomočnih obsodb v zadevah na visoki ravni je ostalo zelo majhno.
V Turčiji v obdobju poročanja ni bilo napredka. Pravni okvir in institucionalno strukturo je treba izboljšati, da se omeji politično in neprimerno vplivanje na pregon primerov korupcije in razsojanje o njih. Večina priporočil skupine GRECO ni bila izvedena.
Stalno pomanjkanje človeških in finančnih virov v pravosodnih institucijah ter pomanjkanje namenskih zmogljivosti in strokovnega znanja o finančnih preiskavah na celotnem Zahodnem Balkanu še naprej ovirata učinkovito preiskovanje primerov organiziranega kriminala in korupcije ter razsojanje o njih. Čeprav so dejavnosti krepitve zmogljivosti za pravosodni sektor na voljo, nezadostne strukture spodbud, neučinkoviti sistemi upravljanja uspešnosti in izpostavljenost pravosodnega sektorja političnemu pritisku prispevajo k slabemu vodenju zadev, dolgotrajnim postopkom in nizkim stopnjam ukrepov zasega in odvzema premoženja.
Na Zahodnem Balkanu so temeljne pravice v veliki meri zapisane v zakonodaji, vendar ostajajo izzivi pri zagotavljanju njihovega učinkovitega uveljavljanja. Okvir politike se postopno dopolnjuje, zlasti na področju boja proti diskriminaciji in boja proti nasilju na podlagi spola, vendar ostajajo sistemske vrzeli v financiranju ukrepov, s katerimi se spodbujajo in varujejo človekove pravice, številni sektorji pa so še vedno odvisni od donatorjev. Institucije varuha človekovih pravic imajo še naprej ključno vlogo pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic na Zahodnem Balkanu ter pri izvajanju svojih priporočil in priporočil drugih neodvisnih organov. Vlade v regiji morajo dosledno obravnavati vsa priporočila mednarodnih in regionalnih organov za spremljanje človekovih pravic, vključno s priporočili o razmerah v zaporih in preprečevanju grdega ravnanja. Civilna družba še naprej dopolnjuje ali celo nadomešča vladne ukrepe pri zagotavljanju storitev prikrajšanim skupinam. Pomisleki in priporočila iz prejšnjih poročil o državah ostajajo večinoma veljavni in jih je treba nujno obravnavati. V Turčiji so se razmere na področju človekovih pravic še naprej slabšale in ostajajo zelo skrb vzbujajoče.
Svoboda izražanja ter svoboda in pluralnost medijev so ključni stebri demokratične družbe in jih je treba spoštovati. V celotni regiji Zahodnega Balkana je bil napredek na tem področju omejen, v nekaterih državah pa ga sploh ni bilo. Priporočila iz preteklih poročil še vedno večinoma niso bila obravnavana. Pluralizem ostaja značilnost v večini regije, vendar pa neodvisnost medijev in razvoj kakovostnega poklicnega novinarstva še vedno ovirajo medsebojno povezani poslovni in politični interesi ter slabe razmere na trgu dela, ki vodijo v samocenzuro. Primeri groženj, ustrahovanja in nasilja nad novinarji ter žaljive pripombe javnih uslužbencev še naprej vzbujajo veliko zaskrbljenost. To ima lahko zastraševalni učinek na uveljavljanje svobode medijev, zato je treba pospešiti preiskave in pregon takih incidentov. Zagotoviti je treba neodvisnost medijskih regulatorjev in javnih radiotelevizijskih hiš, tudi z ustreznim financiranjem in na dosežkih temelječimi imenovanji v upravljavske strukture. Nadalje je treba podpreti tudi učinkovito delovanje neodvisnih samoregulativnih organov. Vse države v regiji morajo povečati preglednost financiranja medijev.
Turčija je še naprej resno nazadovala, saj sta bila uveljavljanje svobode izražanja in razširjanje stališč opozicije še vedno močno omejena. Kazenske zadeve in obsodbe novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov, pisateljev, opozicijskih politikov, študentov in uporabnikov družbenih medijev so se nadaljevale. Organi na večjem delu Zahodnega Balkana so okrepili svoje strateške okvire za izvajanje zavez na področju enakosti spolov in boja proti nasilju na podlagi spola, vendar je treba to prenesti v praktične izboljšave: dodeliti je treba potrebna sredstva in okrepiti pomoč žrtvam vseh oblik nasilja, saj nasilje na podlagi spola, vključno z nasiljem v družini, ostaja resna težava. Turčija je še naprej nazadovala na področju enakosti spolov ter pravic žensk in deklet, povečal pa se je sovražni govor, usmerjen v neodvisne organizacije žensk.
Zakoni in politike o nediskriminaciji so na splošno vzpostavljeni, vendar je treba organom za enakost in subjektom, ki so zadolženi za zaščito pred diskriminacijo, zagotoviti zadostna sredstva za izpolnjevanje njihovih nalog. V regiji obstaja trend naraščanja sovražnega govora ter nezadostnega nadaljnjega ukrepanja v primerih diskriminacije, kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora. Zakonodajni in politični okvir za pravice lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih, interspolnih in queer oseb (LGBTIQ) se razvija, vendar vključenost vseh delov družbe ostaja izziv, več zakonov pa še vedno zastaja. Zakone je treba spoštovati v praksi, saj sta diskriminacija in sovražni govor še vedno pogosta. V Turčiji varstvo temeljnih pravic LGBTIQ oseb ni zaščiteno, sovražni govor in kampanje blatenja proti skupnosti LGBTIQ pa še vedno vzbujajo resno zaskrbljenost.
Še vedno so potrebna prizadevanja za okrepitev otrokovih pravic ter izboljšanje medinstitucionalnega usklajevanja za učinkovito zaščito otrok in sisteme otroškega varstva v skladu z otrokovo koristjo. Nadalje je treba razviti otrokom prijazne pravosodne sisteme ter zagotoviti in bolj sistematično uporabljati alternative pridržanju, pri čemer se slednje uporablja le kot skrajni ukrep. Nasilje nad otroki in zgodnje poroke še vedno vzbujajo resno zaskrbljenost.
Pravice invalidov je treba bolje zaščititi in jim nameniti ustrezno pozornost. Vprašanja, ki jih je treba obravnavati, vključujejo prehod na oskrbo v skupnosti in samostojno življenje v skladu z zahtevami Konvencije ZN o pravicah invalidov ter na splošno več sprejemanja, dostopnosti in vključevanja.
Pri zaščiti manjšin je potrebno boljše usklajevanje, prav tako je treba zagotoviti spoštovanje pravice do samoopredelitve. Romi so še vedno najbolj prikrajšana skupnost v regiji. Vendar je letos večina vlad (razen turške) dokazala svojo politično zavezanost vključevanju Romov s sprejetjem novih strategij in akcijskih načrtov za Rome, katerih cilj je uskladitev z okvirom EU. Zdaj bi bilo treba dati prednost njihovemu izvajanju, vključno z dodelitvijo potrebnih finančnih sredstev.
Pravosodje, svoboda in varnost
Organizirani kriminal ostaja velika varnostna grožnja za Zahodni Balkan in Turčijo. Močne kriminalne mreže še naprej delujejo v regiji in zunaj nje, pri čemer imajo pomembno vlogo v svetovni trgovini z nezakonitim blagom ter pri tihotapljenju ljudi v Evropsko unijo in znotraj nje. Te kriminalne mreže so se izkazale za zelo spretne pri izkoriščanju pandemije COVID-19 in obstaja tveganje, da bodo izkoristile tudi rusko invazijo v Ukrajini, med drugim razpoložljivost velikih zalog orožja v Ukrajini. Sheme državljanstva za vlagatelje in sheme prebivanja za vlagatelje, ki so na voljo v nekaterih državah, se lahko uporabijo za to, da se zaobideta postopek EU za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje ter poglobljena ocena posameznih migracijskih in varnostnih tveganj, ki jo ta postopek vključuje, vključno z morebitnim izogibanjem ukrepom za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter izogibanjem mednarodnim sankcijam. Takšne sheme bi bilo treba nemudoma ukiniti. Če se šteje, da podeljevanje državljanstva na podlagi shem državljanstva za vlagatelje pomeni povečano tveganje za notranjo varnost in javni red držav članic, se lahko brezvizumski režim začasno prekine
.
Sodelovanje na področju kazenskega pregona med EU in državami Zahodnega Balkana, tudi z agencijami EU na področju pravosodja in notranjih zadev, se je še naprej krepilo. Po sprejetju sklepov Sveta marca 2021 je bilo sodelovanje na področju kazenskega pregona s tretjimi državami vključeno v vse operativne akcijske načrte Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT), kar je spodbudilo sodelovanje Zahodnega Balkana v platformi EMPACT. Leta 2022 je bilo sporočenih 300 primerov (v primerjavi s 159 v letu 2021), v katerih so se partnerice z Zahodnega Balkana zavezale, da bodo sodelovale v operativnih ukrepih. Albanija je še naprej vodila en operativni ukrep, Črna gora in Albanija sta skupaj z drugo državo vodili štiri oziroma dva operativna ukrepa, Srbija in Severna Makedonija pa sta skupaj z drugo državo vodili po en operativni ukrep. Bosna in Hercegovina je edina partnerica, ki je zmanjšala svoje sodelovanje v platformi EMPACT.
V okviru platforme EMPACT so partnerice iz regije sodelovale tudi na več dneh skupnega ukrepanja, ki so bili med drugim usmerjeni v omogočanje nezakonitega priseljevanja, promet s prepovedanimi drogami in trgovino s strelnim orožjem, kar je privedlo do takojšnjih rezultatov v smislu aretacij in zasega sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji. S pomočjo Europola in združenja policijskih načelnikov jugovzhodne Evrope je bil dosežen dober napredek pri krepitvi zmogljivosti regije za izvajanje strateških in operativnih analiz kaznivih dejanj na način, ki je usklajen po vsej EU. Od začetka ruske vojne agresije proti Ukrajini se Srbija ni udeležila več regionalnih dogodkov na varnostnem področju.
Nacionalni strategiji za boj proti drogam v Srbiji in Črni gori sta zastareli in ju je treba revidirati. Kosovo in Severna Makedonija imata vzpostavljeno strategijo in ustrezen akcijski načrt. Bosna in Hercegovina ima vzpostavljeno strategijo, vendar ustrezen akcijski načrt še ni bil sprejet. V Albaniji je to vprašanje zajeto v nacionalni strategiji za boj proti organiziranemu kriminalu skupaj z namenskim akcijskim načrtom. V celotni regiji so nedvomno potrebni prizadevanja za okrepitev strateškega okvira, tudi na podlagi ustrezne ocene, in napredek pri izvajanju. Kljub dolgoletni podpori Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) na tem področju nacionalni sistemi zgodnjega opozarjanja in nacionalni observatoriji za področje drog, ki bistveno prispevajo k zmanjševanju ponudbe, povpraševanja in škode, še niso bili vzpostavljeni ali pa so hudo finančno podhranjeni in zato ne delujejo, razen v Srbiji. V zvezi s tem je potrebno hitro ukrepanje. Zbiranje nacionalnih podatkov je še vedno delno usklajeno s protokoli EMCDDA, nacionalni nabori podatkov, ki jih je predložila večina partneric z Zahodnega Balkana, pa so nepopolni ali zapozneli. Slabo institucionalno usklajevanje med nacionalnimi organi se včasih pokaže v razdrobljenih in nepopolnih naborih podatkov. Zato se priporočata nadaljnje ozaveščanje ter iskanje alternativnih in učinkovitejših načinov za motiviranje partneric z Zahodnega Balkana, da se na tem področju obveščanja bolj in bolje zavežejo na politični, institucionalni in tehnični ravni. Ob podpori Centra jugovzhodne in vzhodne Evrope za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem so vse partnerice še naprej dejavno sodelovale pri izvajanju Akcijskega načrta EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025, s katerim so bili usklajeni cilji in ključni kazalniki uspešnosti iz regionalnega časovnega načrta iz leta 2018 za trajnostno rešitev problema nedovoljenega posedovanja in neustrezne uporabe osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter trgovine z njimi na Zahodnem Balkanu. Partnerice so še naprej napredovale pri pravnem usklajevanju z zadevnim pravnim redom EU.
Za preprečevanje in pregon trgovine z ljudmi ter čezmejno sodelovanje v zadevah, povezanih s trgovino z ljudmi, je še naprej potreben bolj celosten pristop, vključno s posebnim poudarkom na proaktivnih preiskavah na podlagi obveščevalnih podatkov. Potrebne so nadaljnje izboljšave pri zgodnjem odkrivanju in napotitvi žrtev, zlasti tistih iz ranljivih skupnosti, na ustrezne službe za zaščito, podporo in pomoč v skladu s pristopom, ki je osredotočen na žrtve, upošteva vidik spola in je prilagojen otrokom.
Pri oceni na splošno slabih rezultatov pri pravnomočnih obsodbah v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji in organiziranim kriminalom pa ni mogoče poročati o spremembah. Potrebna je močna nacionalna podpora za okrepitev strateških in operativnih zmogljivosti organov kazenskega pregona in sodstva za uspešno preiskovanje, pregon in sojenje v primerih hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter s tem odvračanje morebitnih storilcev. V zapletenih zadevah, povezanih s hudimi oblikami organiziranega kriminala in korupcijo na visoki ravni, se redno uporabljajo sporazumi o priznanju krivde, kar zelo pogosto privede do nesorazmerno nizkih kazni. Finančne preiskave še vedno ne spremljajo sistematično kazenskih postopkov od samega začetka, njihova učinkovitost pa je po vsej regiji še vedno omejena. Zato je treba bistveno izboljšati tudi rezultate v zvezi z zaseženimi in odvzetimi sredstvi, pridobljenimi s kaznivimi dejanji. V preteklem letu se je v več primerih ponovno pokazala dovzetnost organov kazenskega pregona in sodstva za infiltracijo kriminalnih združb. Zato so še vedno potrebni odločni in takojšnji ukrepi za preprečevanje in kaznovanje korupcije, tako na Zahodnem Balkanu kot tudi v Turčiji. Splošno pomanjkanje pomembnih rezultatov v boju proti kriminalu in pri izkoreninjenju korupcije vzbuja občutek nekaznovanosti in neenakosti.
Albanija je dosegla nadaljnji napredek pri zasegu in odvzemu sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, vendar mora okrepiti svoje zmogljivosti za obravnavanje kibernetske kriminalitete in spolne zlorabe otrok (na spletu). Bosna in Hercegovina ni dosegla napredka v boju proti organiziranemu kriminalu in kriminalnim združbam, ki delujejo v državi. Zaradi stalnega pomanjkanja napredka na vseh ravneh se povečuje tveganje za nazadovanje. Kosovo mora kljub nekaterim nedavnim uspehom v boju proti organiziranemu kriminalu izboljšati svojo uspešnost in zagotoviti konkretnejše rezultate pri razbijanju kriminalne mreže in obravnavanju zadev na visoki ravni ter doseči bolj proaktivne preiskave, pravnomočne sodne odločbe in dokončni odvzem premoženja. Severna Makedonija je dosegla določen napredek pri operativnem sodelovanju z mednarodnimi partnerji, vendar mora okrepiti prizadevanja za odvzem premoženjske koristi in obravnavanje kibernetske kriminalitete. V Črni gori je bil dosežen napredek pri ponovni vzpostavitvi polne uporabe posebnih preiskovalnih ukrepov, doseženi pa so bili tudi nekateri pomembni operativni rezultati v boju proti tihotapljenju drog in cigaret. Vendar je treba znatno izboljšati pravosodni odziv na korupcijo, korupcijo na visoki ravni in organizirani kriminal ter izboljšati rezultate na področjih korupcije in korupcije na visoki ravni, tihotapljenja tobaka, pranja denarja, finančnih preiskav in odvzema premoženja. Črna gora mora tudi okrepiti ukrepe za zmanjšanje tveganja infiltracije organiziranega kriminala v policijo in sodstvo ter sprejeti ukrepe za uničenje zaseženih cigaret. Srbija je utrdila dobro raven sodelovanja z Eurojustom, Interpolom in Europolom, vendar se mora bolj ciljno usmeriti na kriminalne mreže in povečati odvzem njihovega premoženja. Turčija je dosegla omejen napredek, prav tako mora še vedno spremeniti svojo zakonodajo o kibernetski kriminaliteti in zaščiti prič ter ustanoviti urad za odvzem premoženjske koristi.
Sodelovanje z Zahodnim Balkanom na področju boja proti terorizmu in preprečevanja radikalizacije je še naprej ključnega pomena. Čeprav terorizem in nasilni ekstremizem v vseh njunih oblikah in ne glede na njun izvor še vedno predstavljata izziv, v obdobju poročanja ni bilo skrajnih ali nasilnih incidentov. Na ministrskem forumu EU-Zahodni Balkan o pravosodju in notranjih zadevah, ki je potekal decembra 2021, je bila potrjena veljavnost skupnega akcijskega načrta za boj proti terorizmu za Zahodni Balkan, prav tako so bili obravnavani napredek in vrzeli pri njegovem izvajanju. Svet je v sklepih iz junija 2022 o obravnavi zunanje razsežnosti nenehno spreminjajoče se grožnje terorizma in nasilnega ekstremizma poudaril potrebo po nadaljnji krepitvi sodelovanja z Zahodnim Balkanom, tudi z nadaljnjim izvajanjem skupnega akcijskega načrta. Partnerice z Zahodnega Balkana so spomladi 2022 predložile četrti sklop poročil o izvajanju skupnega akcijskega načrta ter potrdile zavezanost in pripravljenost regije, da izpolni dane zaveze.
Na splošno si je treba bolj prizadevati za preprečevanje vseh oblik radikalizacije, vključno z versko, etnonacionalistično ali politično, pa tudi za preprečevanje tveganj radikalizacije na spletu in boj proti njim. Od januarja 2021 se prek projekta „RAN na Zahodnem Balkanu“ zagotavlja strukturirana podpora, ki bo v naslednjih 30 mesecih še razširjena s podporo politiki mreže EU za ozaveščanje o radikalizaciji (Radicalisation Awareness Network (RAN)). Ker je bila večina ukrepov za Albanijo in Severno Makedonijo že izvedena, so se začele razprave na tehnični ravni, da bi posodobili ustrezne izvedbene dogovore. To je namenjeno okrepitvi sodelovanja in zmogljivosti za boj proti terorizmu in ekstremizmu z dodatnimi ukrepi, ki jih je treba izvesti.
Albanija je dosegla znaten napredek, pet izvedbenih dogovorov pa je bilo skoraj v celoti uresničenih. Ukrepi, ki jih je še treba izvesti, vključujejo novo strategijo za Albanijo za boj proti nasilnemu ekstremizmu, ki je v pripravi ter bo vključevala strateško komuniciranje in ukrepe za boj proti terorističnim vsebinam na spletu. Na področju boja proti financiranju terorizma in pranju denarja je bil dosežen napredek, vendar je Albanija še vedno na seznamu Projektne skupine za finančno ukrepanje in mora izvesti preostale elemente akcijskega načrta Projektne skupine za finančno ukrepanje. Sprejetje davčne in kazenske amnestije v nasprotju z nasvetom EU in odbora Moneyval bi lahko ogrozilo napredek na tem področju. Črna gora je decembra 2021 sprejela strategijo za preprečevanje in zatiranje terorizma, pranja denarja in financiranja terorizma za obdobje 2022–2025 z akcijskim načrtom za obdobje 2022–2023, ki ga je treba izvesti. Severna Makedonija še naprej dosega pomemben napredek pri zakonodajnem in institucionalnem okviru ter pri preprečevanju nasilnega ekstremizma/boju proti njemu. Bosna in Hercegovina si mora še naprej prizadevati za boj proti terorizmu in preprečevanje nasilnega ekstremizma ter mora nujno sprejeti nov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v skladu s pravnim redom EU. Kontaktna točka za Europol mora začeti delovati v celoti, da se olajša izmenjava informacij. V Srbiji je v pripravi nova strategija za boj proti terorizmu in preprečevanje nasilnega ekstremizma/boj proti njemu. Srbija mora okrepiti prizadevanja za boj proti vsem oblikam radikalizacije in nasilnega ekstremizma ter njihovo preprečevanje, vključno z nasilnim desničarskim ekstremizmom in etnonacionalizmom. Kosovo je doseglo določen napredek v boju proti terorizmu in preprečevanju nasilnega ekstremizma v skladu s cilji, določenimi v izvedbenem dogovoru EU-Kosovo za skupni akcijski načrt za boj proti terorizmu za Zahodni Balkan. Kosovo se mora učinkoviteje boriti proti pranju denarja. Več prizadevanj je potrebnih pri uvedbi zaščite kritične infrastrukture na regionalni ravni, podpora pa bo zagotovljena z novim regionalnim projektom IPA. EU podpira revizijo nacionalnih strategij za boj proti terorizmu ter preprečevanje in zatiranje nasilnega ekstremizma v regiji.
Partnerice z Zahodnega Balkana še naprej izvajajo repatriacijo tujih terorističnih bojevnikov in njihovih družinskih članov iz severovzhodne Sirije. Zavezane so pregonu tujih terorističnih bojevnikov ter spodbujanju njihove sistemske reintegracije in resocializacije, zlasti žensk in otrok. Izboljšati je treba spremljanje ukrepov za reintegracijo in resocializacijo, zlasti v zaporih. To vključuje sodelovanje med institucijami na nacionalni in lokalni ravni. Izmenjava informacij prek Europolove mrežne aplikacije za varno izmenjavo informacij (SIENA) se je znatno izboljšala. Partnerice z Zahodnega Balkana bi morale prek ustreznih kanalov še naprej proaktivno pošiljati informacije o vračanju tujih terorističnih bojevnikov in njihovih družin.
V celotni regiji veljajo pravne določbe za pregon tujih terorističnih bojevnikov ob njihovi vrnitvi. Na Kosovu predčasni pogojni odpust storilcev nasilnih ekstremističnih kaznivih dejanj iz zapora še vedno vzbuja zaskrbljenost, zato bi si bilo treba bolj prizadevati za rehabilitacijo in reintegracijo. V Bosni in Hercegovini je v zaporu ali ob odpustu na voljo zelo omejena pomoč za odmik od nasilnega ekstremizma. Potrebna so znatna nadaljnja prizadevanja za pripravo zapornikov na odpust, vključno z nekdanjimi tujimi terorističnimi bojevniki. Črna gora je preganjala državljane, ki so se vrnili iz konflikta v Ukrajini leta 2014 in iz severovzhodne Sirije, kjer so njeni državljani še vedno prisotni.
Turčija se je še naprej soočala z grožnjami različnih terorističnih skupin. Nadaljevala je prizadevanja za boj proti terorizmu, kar je privedlo do trajnega zmanjšanja terorističnih dejavnosti in izboljšanja varnostnih razmer. Turčija je dala prednost boju proti Kurdski delavski stranki (PKK) in razbitju gibanja Gülen. PKK v EU ostaja na seznamu oseb, skupin in subjektov, vpletenih v teroristična dejanja. Turčija ima legitimno pravico do boja proti terorizmu. Vendar bi morala biti prizadevanja za boj proti terorizmu v skladu z načelom pravne države ter temeljnimi pravicami in svoboščinami. Sprememba turške protiteroristične zakonodaje in praks v skladu s standardi EU ostaja ključna neizvedena reforma. Turčija je bila oktobra 2021 vključena na seznam jurisdikcij, nad katerimi Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) izvaja poostren nadzor („sivi seznam“). Po tej odločitvi Turčija ni bila dodana na seznam EU s tretjimi državami z visokim tveganjem, in sicer zaradi njenega statusa kandidatke, njene politične zaveze na visoki ravni, dane EU, da bo odpravila preostale pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila skupina FATF, in njenega cilja popolne uskladitve s pravnim redom EU. Turčija mora še naprej obravnavati neupoštevana priporočila, da bi bila umaknjena s sivega seznama skupine FATF.
Hibridne grožnje so po ruski invaziji na Ukrajino postale še resnejša in nevarnejša težava v državah, ki se pripravljajo na pristop. V regiji Zahodnega Balkana državni in nedržavni operaterji, vključno z operaterji zunaj regije, še naprej izvajajo dejavnosti manipuliranja z informacijami, vključno z dezinformiranjem, da bi ogrozili verodostojnost EU, spodkopali zaupanje javnosti v demokratične institucije ter poglobili polarizacijo in etnične razkole. Dejavnosti manipuliranja z informacijami, vključno z dezinformacijskimi kampanjami, so od 24. februarja 2022 še posebno intenzivne, na Zahodnem Balkanu pa se širi diskurz proti EU. Srbija mora sprejeti nujne ukrepe za zaščito svojih državljanov pred tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem ter pred diskurzom proti EU, tudi v razmerah ruske agresije na Ukrajino, ki ima očitne učinke prelivanja po vsej regiji. Več medijskih hiš s podporo ruske države, ki so na seznamu sankcij EU, oddaja radijske in multimedijske programe, vključno s kremeljsko medijsko hišo za razširjanje dezinformacij Sputnik Srbija, pa tudi medijsko hišo Russia Today, ki je poleti 2022 odprla pisarno v Beogradu. Vendar večino manipuliranja z informacijami, vključno z dezinformacijami v regiji, ustvarjajo in širijo domači akterji za domače namene in/ali kot posredniki za tretje države, katerih cilj je vplivati na javni diskurz, pri čemer manipuliranje z informacijami uporabljajo za to, da javnost naperijo proti demokraciji EU in zahodnim demokracijam na splošno.
Glede na sedanje geopolitične razmere ter v skladu s prednostnimi nalogami EU iz Skupnega okvira o preprečevanju hibridnih groženj, strategije za Zahodni Balkan in Zagrebške izjave sta Komisija in visoki predstavnik okrepila politični dialog in pomoč partnericam v procesu širitve za preprečevanje hibridnih groženj, zlasti za kibernetsko odpornost in kibernetsko varnost, vključno z zaščito kritične infrastrukture ter prehransko in energetsko varnostjo. V drugi polovici leta 2022 so Albanija, Kosovo in Črna gora doživeli kibernetske napade. Regija mora nujno sprejeti okvir EU za kibernetsko varnost. Ključnega pomena je tudi, da Zahodni Balkan izpolni svojo zavezo o izvajanju memoranduma o soglasju o 5G, podpisanega na digitalnem vrhu Zahodnega Balkana leta 2020 v Tirani. V zvezi s strateškim komuniciranjem ter bojem proti manipuliranju z informacijami in dezinformacijam je bil vzpostavljen trdnejši in ciljno usmerjen ukrep za krepitev odpornosti, osredotočen na ozaveščanje, delo na področju medijske pismenosti ter sodelovanje z lokalnimi institucijami, akterji civilne družbe in mediji, da bi se spopadli s to vrsto hibridne grožnje za družbe Zahodnega Balkana in njihovo pot v EU.
Severna Makedonija je oktobra 2021 sprejela nacionalno strategijo za krepitev odpornosti in spoprijemanje s hibridnimi grožnjami (2021–2025) skupaj z akcijskim načrtom. Priporočila iz raziskav o hibridnem tveganju
se obravnavajo s podporo EU. V izbranih državah se pričakuje nadaljnje ukrepanje na podlagi raziskav o tveganjih.
Nedovoljene migracije so bile še naprej ključni izziv za Zahodni Balkan in Turčijo. Nadalje se je razvijalo sodelovanje na vzhodnosredozemski in zahodnobalkanski migracijski poti. Tihotapljenje migrantov, mladoletniki brez spremstva, trgovina z ljudmi in nezadostna zmogljivost nacionalnih azilnih sistemov ostajajo razlogi za zaskrbljenost. Zaradi vojne v Ukrajini in krize v Afganistanu se je povečalo število ukrajinskih in afganistanskih beguncev, zato je nujno, da EU in države partnerice še naprej tesno sodelujejo. V tem okviru so begunce gostile vse partnerice v regiji, zlasti Črna gora, Kosovo, Albanija in Severna Makedonija.
Leta 2022 se skupno število nedovoljenih prihodov z Zahodnega Balkana v EU v primerjavi z letom 2021 povečuje, pri čemer je bilo v prvih sedmih mesecih leta 2022 na zunanjih mejah EU odkritih 70 770 nedovoljenih prehodov meje, kar je skoraj trikrat več kot v enakem obdobju lani. Skupno število nedovoljenih prihodov z Zahodnega Balkana na zunanje meje EU je bilo leta 2021 približno 62 000, leta 2020 pa 27 000. Konec julija 2022 je bilo v sprejemnih centrih v regiji približno 9 800 migrantov in beguncev, zunaj sprejemnih objektov pa jih je bilo po ocenah 2 900. Skupna sprejemna zmogljivost je približno 14 500 oseb. Dejavniki, ki vplivajo na veliko število tokov, vključujejo gibanja migrantov, ki so že prisotni v regiji, pa tudi ljudi, ki zaradi brezvizumskih režimov z letalskim prevozom prihajajo v Srbijo. Glede na močno povečanje števila prihodov Komisija pozorneje spremlja razmere in je okrepila svoje sodelovanje s partnericami z Zahodnega Balkana. Napredek je dosežen, vendar so na Zahodnem Balkanu potrebna nadaljnja prizadevanja za oblikovanje trdnejših institucij, zakonov in postopkov na področjih azila, vračanja, dovoljenih migracij in upravljanja meja, tudi za prenos zapletenega in zahtevnega pravnega reda EU v nacionalno zakonodajo. Partnerice z Zahodnega Balkana bi morale prevzeti odgovornost za vse vidike migracij. Okrepiti je treba azilne sisteme, prostovoljno in neprostovoljno vračanje ter sodelovanje z državami izvora pri ponovnem sprejemu v skladu z mednarodnimi standardi in standardi EU. Potrebno je okrepljeno regionalno in mednarodno sodelovanje za boj proti organiziranim kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi. Regionalno sodelovanje in usklajevanje z EU ostajata ključnega pomena.
Sporazumi o statusu, ki Evropski agenciji za mejno in obalno stražo (Frontex) omogočajo napotitev skupin evropske mejne in obalne straže z izvršilnimi pooblastili na območja, ki mejijo na zunanje meje EU, so bili v podporo nacionalnim mejnim organom sklenjeni in operacionalizirani z Albanijo, Črno goro in Srbijo. Podobna sporazuma o statusu sta bila s pogajanji dosežena med EU ter Bosno in Hercegovino ter med EU in Severno Makedonijo, vendar še nista bila podpisana. O teh se bo treba ponovno pogajati, da bi se upoštevale spremembe v zakonodajnem okolju od takrat, ko sta bila dosežena s pogajanji. Da bi se upoštevale spremembe v zakonodajnem okolju, zlasti sprejetje uredbe o evropski mejni in obalni straži leta 2019, se je Komisija leta 2022 s Severno Makedonijo dogovorila o novem besedilu sporazuma o statusu, ki naj bi bil podpisan pred koncem leta.
Kot je potrjeno v poročilu za leto 2021 v okviru mehanizma za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti, morajo Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija zagotoviti nadaljnje usklajevanje vizumske politike s seznami EU s tretjimi državami, katerih državljani potrebujejo vizum, zlasti kar zadeva tiste tretje države, ki predstavljajo tveganja za nedovoljene migracije ali varnostna tveganja za EU. Uskladitev vizumske politike z EU je ključnega pomena za dobro delovanje brezvizumskega režima teh partneric z EU. Turčija še naprej gosti eno največjih begunskih populacij, saj je na njenem ozemlju približno štiri milijone beguncev iz Sirije in drugih držav. V prvih sedmih mesecih leta 2022 je bilo skupno število prihodov iz Turčije v EU 13 163 v primerjavi s 7 481 v enakem obdobju leta 2021 (76-odstotno povečanje). Od teh migrantov jih je 6 225 prispelo v Italijo, kar pomeni znatno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom, 6 257 v Grčijo, 601 v Bolgarijo in 80 v Romunijo. V istem obdobju leta 2022 je bilo prijavljenih 11 137 prihodov na območja Cipra pod vladnim nadzorom (10 771 prek zelene črte, 366 s čolni) v primerjavi s 5 118 prihodi prek zelene črte in s čolni v enakem obdobju lani (115-odstotno povečanje). Turčija mora tudi nadalje uskladiti svojo vizumsko politiko z vizumsko politiko EU, vključno zlasti z nadaljnjo uskladitvijo svojih vizumskih zahtev s seznami EU z državami, katerih državljani ne potrebujejo vizuma in katerih državljani potrebujejo vizum.
Glede na talibanski prevzem oblasti v Afganistanu in mnenje turškega prebivalstva o migrantih turški organi povečujejo število vrnitev v Afganistan in krepijo svojo mejno infrastrukturo vzdolž meje z Iranom. Prav tako povečujejo sredstva za preprečevanje tihotapljenja migrantov in boj proti njemu, vendar je za boj proti tihotapskim mrežam potrebno večje mednarodno sodelovanje na področju kazenskega pregona na celotni migracijski poti od držav izvora do Turčije, vključno z Iranom, Zahodnim Balkanom in EU. Nadaljnje tesno sodelovanje na področju upravljanja meja in boja proti tihotapljenju migrantov ostaja ključna prednostna naloga.
Reforma javne uprave
Poročilo Evropske komisije o strateškem predvidevanju vključuje „krepitev odpornosti institucij“ kot enega ključnih izzivov za prihodnost Evrope. Javne institucije in uprave se morajo odzivati na družbena vprašanja in učinkovito izvajati politike. Posodobitev javnih uprav ostaja ključna skrb v vseh državah, ki se pripravljajo na pristop. Politizacija še naprej spodkopava zmogljivosti in privlačnost javnih uprav kot delodajalca. Čeprav obstaja ozaveščenost o potrebah po ključnih reformah za oblikovanje strokovnejših in na dosežkih temelječih uprav, bo potrebnih več vizije in prizadevanj za izboljšanje načrtovanja politik, javnih financ, upravljanja ljudi in odgovornosti. Obstajajo primeri pozitivnih reform, na primer pri zagotavljanju digitalnih storitev. Izboljšanje upravne zmogljivosti bo bistvenega pomena za izpolnjevanje nalog države, načrtovanje in izvajanje bistvenih naložb v strateško infrastrukturo ter krepitev usklajevanja s pravnim redom EU.
Kakovost oblikovanja politik je bistvenega pomena za usmerjanje gospodarskega in družbenega razvoja države ter pomoč pri premagovanju nenehnih kriz. Oblikovanje politik bi moralo biti čim bolj predvidljivo. Politike bi bilo treba načrtovati za srednjeročno obdobje in jih povezati s proračunsko perspektivo, temeljiti morajo na dokazih, o njih pa se je treba posvetovati z ustreznimi deležniki. Vendar med partnericami z Zahodnega Balkana velik delež zakonov, ki jih predlaga vlada, ni del vladnih delovnih programov. Dosledno načrtovanje in usklajevanje politik med vlado in parlamenti bi bilo mogoče dodatno izboljšati. Čezmerna uporaba skrajšanih postopkov omejuje kakovost zakonodaje in demokratično odgovornost. Z izboljšanjem spremljanja politik bi se dodatno povečala učinkovitost uprave po vsej regiji.
Odgovorne javne uprave so organizirane racionalno, so uspešne, učinkovite in pregledne ter delujejo pošteno. S tem se gradi družbeno zaupanje, ki je bistvenega pomena za sodelovanje in razvoj. Na Zahodnem Balkanu vladne strukture ne sledijo vedno tem načelom. Vladne agencije niso vedno ustanovljene in organizirane racionalno ali učinkovito (npr. v Albaniji in na Kosovu). V več primerih so se regulativni in institucionalni okviri za odgovornost izboljšali, ni pa se izboljšala tudi dejanska praksa odgovornosti (Albanija, Severna Makedonija in Srbija). Severna Makedonija mora še vedno odobriti nov zakon o organizaciji države, medtem ko Bosna in Hercegovina še ni začela razvijati pravnega okvira, ki bi zagotavljal večjo odgovornost. Črna gora mora izboljšati odgovornost in dostop do javnih informacij. V Turčiji se je nadaljevala politizacija uprave z omejeno odgovornostjo do javnosti in pomanjkanjem politične volje za reforme.
Strateško in strokovno upravljanje človeških virov in javne uprave je ključnega pomena za javni sektor, da bi lahko privabil, razvijal in obdržal nadarjene posameznike. To vključuje pošteno in konkurenčno plačilo ter na dosežkih temelječe zaposlovanje, napredovanje in odpuščanje. Pomanjkanje dobro usposobljenega osebja je eden glavnih razlogov za majhno upravno zmogljivost in slabo delovanje javnih organov po vsej regiji. Vse države imajo še vedno težave z nadzorom nad političnim pokroviteljstvom, da bi zgradile strokovnejšo in stabilnejšo javno upravo.
Izboljšanje javnih storitev za podjetja in širšo javnost je visoko na dnevnem redu celotne regije in je področje, na katerem je bilo ugotovljenih največ izboljšav. Vendar je treba v celotni regiji izboljšati pravno varnost za podjetja in državljane s spodbujanjem učinkovitega usklajevanja sektorske zakonodaje s standardi iz zakona o splošnih upravnih postopkih. Srbija, Albanija, Črna gora in Severna Makedonija so začele izvajati pobude in storitve e-uprave. Albanija je vzpostavila celovito platformo za digitalne storitve, vendar mora zagotoviti pravičen dostop za državljane z omejenimi digitalnimi znanji in spretnostmi. Bosna in Hercegovina ter Kosovo morata pospešiti prizadevanja za razvoj celovite politike e-uprave in pojasniti institucionalne odgovornosti.
Izboljšanje sistemov javnih naročil in upravljanja javnih financ ostaja pomembna prednostna naloga za zagotavljanje državne učinkovitosti in integritete v celotni regiji. Kosovo, Črna gora in Severna Makedonija so dosegli napredek pri digitalizaciji svojih sistemov javnih naročil. Albanija je uvedla elektronski sistem za vlaganje pravnih sredstev in pritožb. V Srbiji se je število izjem od uporabe zakona o javnih naročilih znatno povečalo in vzbuja zelo resne pomisleke kot trend, ki ga je treba obrniti, in glede preglednosti na splošno. Turčija ima še vedno velike vrzeli pri usklajevanju s pravnim redom EU, saj se je področje uporabe pravil o javnih naročilih znatno zmanjšalo.
Reforma nacionalnih sistemov upravljanja za dobro finančno poslovodenje, vodstveno odgovornost in zunanjo revizijo je ključnega pomena za zagotovitev vzdržnosti državnih financ. Dosežen je bil določen napredek, saj so Srbija, Črna gora in Severna Makedonija pripravile/sprejele nove programe za upravljanje javnih financ. Albanija je sprejela ukrepe za pripravo nove strategije srednjeročnih prihodkov. Temu mora zdaj slediti dobro izvajanje teh programov. V Bosni in Hercegovini prva celovita strategija upravljanja javnih financ čaka na sprejetje s strani sveta ministrov. V Turčiji ni bilo večjega razvoja na področju upravljanja javnih financ.
Krepitev sistemov in zmogljivosti za upravljanje javnih naložb mora biti jasna prednostna naloga za vse države, ki se pripravljajo na pristop, zlasti v okviru gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan. Vendar je bil v preteklem letu dosežen le majhen napredek. Črna gora je izvedla oceno upravljanja javnih naložb. Zdaj je bistvenega pomena vzpostavitev povečane zmogljivosti. V Severni Makedoniji izvajanje akcijskega načrta za upravljanje javnih naložb zamuja, prav tako še ni bila vzpostavljena enota za upravljanje javnih naložb. Srbija mora uporabljati celotno metodologijo iz uredbe o upravljanju kapitalskih projektov za vse kapitalske naložbe. Za vse je treba vzpostaviti enoten, celovit, učinkovit in pregleden sistem za načrtovanje in upravljanje kapitalskih naložb.
Napredek pri javnem notranjem nadzoru in vodstveni odgovornosti je bil na splošno počasen, vendar so tri države dosegle določen napredek: Albanija je sprejela smernice za revizijo zaostalih plačil in odobrila revidirano metodologijo za revizijo smotrnosti poslovanja. V Bosni in Hercegovini so bili sekundarni predpisi in metodologije posodobljeni na vseh ravneh in vključeni v aplikacijo IT za notranji nadzor javnih financ, s čimer so bila ustvarjena konsolidirana letna poročila na vseh ravneh. Srbija je izvedla dva pilotna medsebojna strokovna pregleda ureditev notranje revizije in nedavno izboljšala smernice o vodstveni odgovornosti.
Vse države, ki se pripravljajo na pristop, morajo okrepiti svojo zmogljivost za pripravo kakovostnih statističnih podatkov v skladu z načeli, določenimi v zakonodaji EU in podrobneje opredeljenimi v Kodeksu ravnanja evropske statistike, na podlagi strokovne neodvisnosti, nepristranskosti, zanesljivosti ter preglednosti in zaupnosti. Bistveno je tudi povečati zagotavljanje podatkov Eurostatu. Severna Makedonija in Turčija sta v letu 2021 izvedli popis prebivalstva in stanovanj. Preostali del Zahodnega Balkana bi prav tako moral izvesti popis in dodeliti dovolj sredstev svojim statističnim uradom. Posebni sektor, v katerem morajo vse države doseči napredek, je makroekonomska statistika, vključno s statistiko državnih financ. Okrepiti je treba usklajevanje statističnega sistema v vsaki državi.
Regionalni in lokalni organi imajo ključno vlogo v procesu usklajevanja z EU in prihodnji uporabi pravil EU. Regionalne in lokalne oblasti so najbližje državljanom ter imajo ključno vlogo pri zagotavljanju javnih storitev in krepitvi zaupanja državljanov v državne institucije. Vlade morajo zagotoviti ravnotežje med centralno, regionalno in lokalno upravo ter skladno uporabo pravil, postopkov, standardov in upravljanja človeških virov na vseh ravneh celotne javne uprave. To neposredno vpliva na kakovost sektorskih politik, javnih storitev ter nazadnje na konkurenčnost in rast, zato bi bilo treba v državah, ki se pripravljajo na pristop, temu nameniti več pozornosti.
Civilna družba
Na Zahodnem Balkanu še naprej obstaja zelo dejavna in živahna civilna družba, ki spremlja vladne ukrepe in prispeva k oblikovanju politik. Sprejetje pravnih ukrepov je privedlo do izboljšav v nekaterih državah Zahodnega Balkana, vendar je treba pravni okvir dodatno izboljšati in dosledno izvajati, da se zagotovi ugodno okolje za civilno družbo, tudi kar zadeva postopke registracije, izboljšanje razpoložljivosti in preglednosti javnega financiranja (Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Srbija) ter pogoje za prostovoljstvo (Albanija, Kosovo). Bistveno je, da se varnostni ukrepi ne zlorabljajo, na primer s protiteroristično zakonodajo ali zakonodajo o preprečevanju financiranja širjenja orožja za množično uničevanje (Turčija), preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Kosovo) ali omejevanju prostega dostopa do informacij (Črna gora) ali svobode zbiranja (Bosna in Hercegovina).
Še vedno obstajajo pomanjkljivosti v institucionaliziranih mehanizmih za sodelovanje med civilno družbo in vlado. Bistveno je, da vlade zagotovijo pogoje za smiselno in vključujoče sodelovanje organizacij civilne družbe v postopkih oblikovanja politik.
Civilna družba je pod pritiskom v Srbiji in entiteti Republiki Srbski v Bosni in Hercegovini. V Srbiji so se nadaljevali verbalni napadi in kampanje blatenja proti organizacijam civilne družbe in njihovemu financiranju, medtem ko je uveljavljanje svobode zbiranja v entiteti Republiki Srbski v Bosni in Hercegovini še vedno omejeno. V Turčiji se je nadaljevalo resno nazadovanje. Civilna družba se je spopadala z nenehnim pritiskom in njen manevrski prostor za svobodno delovanje se je še naprej zmanjševal z omejevanjem dejavnosti zagovornikov človekovih pravic in civilne družbe. Organizacije civilne družbe v regiji širitve prav tako še naprej zagotavljajo storitve prikrajšanim skupinam, s čimer dopolnjujejo ali nadomeščajo delo javnih organov.
Gospodarstvo
Po močnem negativnem učinku pandemije COVID-19 leta 2020 so si gospodarstva Zahodnega Balkana in Turčije v letu 2021 hitro opomogla. Moč okrevanja se je med gospodarstvi zelo razlikovala, saj je bila rast realnega BDP dvomestna v Črni gori (12,4 %), Turčiji (11 %) in na Kosovu (10,5 %), nekoliko počasnejša, a še vedno zanesljiva je bila stopnja rasti v Albaniji (8,3 %), Srbiji (7,4 %) ter Bosni in Hercegovini (7,1 %), medtem ko je bila rast proizvodnje v Severni Makedoniji zmernejša (4 %). Postopna odprava zajezitvenih ukrepov, povezanih s COVID-19, in osnovni učinek močnega upada gospodarske rasti v letu 2020 (zlasti zaradi sektorskega deleža turizma) sta imela pomembno vlogo pri okrevanju v nekaterih državah, zlasti pri zelo veliki rasti v Črni gori. Ključni dejavniki zanesljivega okrevanja so bili: živahna zasebna poraba, ki so jo v nekaterih državah spodbudili zadržano povpraševanje in nadaljnji podporni ukrepi za ublažitev krize; povečanje naložb, zlasti javne kapitalske porabe v Srbiji in Severni Makedoniji, ter močna rast izvoza, zlasti v primeru Turčije.
Gospodarske obete obdaja zelo velika negotovost predvsem zaradi gospodarskih posledic ruske invazije na Ukrajino, ki naj bi imela sicer različno močan negativen vpliv na gospodarstva zaradi razlik v: neposrednih in posrednih trgovinskih povezavah posamezne države; energetski intenzivnosti posamezne države; višini inflacije cen hrane in vlogi turizma.
V vseh državah bi lahko fiskalni ukrepi, ki so bili sprejeti za ublažitev vpliva naraščajočih cen energije in hrane, skupaj s slabšanjem gospodarskih rezultatov kot posledico ruske vojne proti Ukrajini, iztirili ali upočasnili fiskalno konsolidacijo. Inflacija se je na Zahodnem Balkanu znatno pospešila, v Turčiji pa so se posledice svetovnih cenovnih pritiskov še zaostrile zaradi nekonvencionalnih odločitev na področju denarne politike, kar je sprožilo velik padec vrednosti lire, inflacijo pa dvignilo na najvišjo raven v dveh desetletjih (več kot 80-odstotna julija 2022).
Potreba po pospešitvi strukturnih reform je postala še pomembnejša za spodbuditev trajnega srednjeročnega okrevanja in nadaljnji napredek pri izpolnjevanju dveh gospodarskih meril za članstvo v EU, ki sta: zagotoviti delujoča tržna gospodarstva ter dokazati sposobnost obvladovanja konkurenčnega pritiska in tržnih sil v EU.
Večina držav Zahodnega Balkana je dosegla določen ali dober napredek pri spodbujanju delujočih tržnih gospodarstev, razen Bosne in Hercegovine, ki je nekoliko nazadovala. Turčija ni dosegla napredka v zvezi s tem. Trenutno nobene od partneric z Zahodnega Balkana ni mogoče šteti za popolnoma delujoče tržno gospodarstvo, raven skladnosti pa se razlikuje. Medtem ko sta Bosna in Hercegovina ter Kosovo še vedno v zgodnji fazi, je Severna Makedonija že dosegla dobro raven pripravljenosti. Za Albanijo in Črno goro se šteje, da sta zmerno pripravljeni, medtem ko je Srbija med zmerno in dobro ravnjo pripravljenosti. Tržno gospodarstvo Turčije je dobro napredovalo, vendar so se povečali resni pomisleki glede njegovega delovanja, saj je prišlo do nazadovanja pri pomembnih elementih, kot so vodenje monetarne politike, institucionalno in regulativno okolje, poseganje v določanje cen in nepregledna državna pomoč. Kar zadeva sposobnost za spopadanje s konkurenčnim pritiskom in tržnimi silami, dobro napreduje le Turčija, Srbija, Črna gora in Severna Makedonija so na zmerni ravni pripravljenosti, Albanija je dosegla določeno raven pripravljenosti, medtem ko sta Bosna in Hercegovina ter Kosovo še vedno v zgodnji fazi.
Gospodarski in finančni dialog med EU ter Zahodnim Balkanom in Turčijo je z leti postal pomembna platforma za razpravo in dogovor o srednjeročnih fiskalnih načrtih ter strategijah in prednostnih nalogah gospodarske politike na podlagi programov gospodarskih reform, ki jih partnerice predložijo vsako leto. Proces se zaključi s skupno dogovorjenimi ministrskimi sklepi, ki vsebujejo smernice politike za posamezne države, namenjene usmerjanju fiskalnih in strukturnih politik na Zahodnem Balkanu in v Turčiji.
Raven izvajanja skupno dogovorjenih smernic politike se je na celotnem Zahodnem Balkanu in v Turčiji poslabšala, in sicer s 50,8 % leta 2020 na 42,9 % leta 2021. To poslabšanje je delno povezano z vrnitvijo k smernicam politike za zahtevnejše reforme v letu 2021, potem ko je bil leta 2020 poudarek na kratkoročnih ukrepih, povezanih s krizo zaradi COVID-19. Nadaljevati bi bilo treba prizadevanja za okrepitev fiskalne stabilnosti in spremembo sestave proračunov, ki bo bolj usmerjena v rast, tudi s spodbujanjem digitalnega in zelenega prehoda ter razvoja človeškega kapitala. Zmanjšanje ranljivosti za zunanje pretrese ter povečanje prehranske in energetske varnosti sta postala ključnega pomena. Izboljšanje poslovnega okolja in poglobitev regionalnega gospodarskega povezovanja, ki temelji na pravilih in standardih EU, bi prav tako znatno povečala privlačnost regije Zahodnega Balkana kot območja za naložbe in dodatno prispevala k njeni gospodarski rasti. V Turčiji je ključni izziv ponovna vzpostavitev funkcionalne neodvisnosti gospodarskih in finančnih regulativnih organov.
Za trge dela na Zahodnem Balkanu in v Turčiji so še naprej značilne splošna nizka delovna aktivnost (zlasti med ženskami in mladimi) in zaposlenost ter visoka stopnja neformalnega dela in brezposelnosti. Razlika v zaposlenosti med spoloma v državah, ki se pripravljajo na pristop, se je leta 2020 gibala od približno 13 do 15 odstotnih točk v Črni gori, Srbiji in Albaniji do približno 33 odstotnih točk na Kosovu in 38 odstotnih točk v Turčiji, kar je precej nad povprečjem EU27, ki je znašalo 11 odstotnih točk. Jasno je, da je treba izboljšati slabo usmerjene aktivne politike trga dela, da bi ljudem pomagali najti zaposlitev ali usposabljanje. V tem okviru so se partnerice z Zahodnega Balkana julija 2021 zavezale k postopni vzpostavitvi, izvajanju in krepitvi programov jamstva za mlade v skladu z modelom EU, večina od njih pa je ustanovila medresorske strokovne skupine za razvoj načrtov za izvajanje jamstva za mlade.
Strukturna neskladja v znanjih in spretnostih so še vedno prisotna zaradi šibkih izobraževalnih sistemov in premajhnih naložb v človeški kapital. Reforme in naložbe v izobraževalne sisteme ter izpopolnjevanje in preusposabljanje so ključnega pomena za izboljšanje razmer na trgu dela in odpravo nastajajočega pomanjkanja kvalificirane delovne sile. Digitalizacija gospodarstva ter razvoj digitalnih znanj in spretnosti v vseh segmentih družbe sta prav tako bistvena za spodbujanje zaposljivosti in pospeševanje digitalnega gospodarstva. Visoke stopnje revščine ostajajo težava v gospodarstvih vseh partneric, pri čemer se je položaj zaradi pandemije COVID-19 in visokih zasebnih stroškov za zdravstveno varstvo še poslabšal, zaradi nedavnega zvišanja cen hrane in energije pa naj bi se stopnje revščine še zvišale. Zato sta izboljšanje učinkovitosti sistemov socialne zaščite in usmerjanje socialnih izdatkov v najrevnejše segmente prebivalstva postala še nujnejša.
III. SPOSOBNOST PREVZEMANJA OBVEZNOSTI ČLANSTVA
Uskladitev na področju notranjega trga bo državam omogočila, da v celoti izkoristijo stabilizacijsko-pridružitvene sporazume in dodatno okrepijo svoje trgovinsko povezovanje z EU, ki ostaja daleč največja trgovinska partnerica regije. Prav tako bo povečala privlačnost naložb EU ter olajšala sinergije v dobavni verigi, ustvarjanje delovnih mest in dostop do kapitala.
Zahodni Balkan je na splošno zmerno pripravljen na številnih področjih notranjega trga. Kar zadeva prosti pretok blaga, so Kosovo, Črna gora in Srbija dosegli določen napredek, Albanija je dosegla omejen napredek, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija pa nista dosegli napredka. Albanija in Kosovo sta dosegla določen napredek na področju prostega pretoka storitev, medtem ko so Severna Makedonija, Črna gora in Srbija dosegle le omejen napredek. Severna Makedonija je dosegla dober napredek na področju prostega pretoka kapitala, medtem ko so Albanija, Kosovo in Črna gora dosegli določen napredek. Na področju politike varstva konkurence sta Kosovo in Črna gora dosegla določen napredek, Albanija in Srbija sta dosegli omejen napredek, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija pa nista dosegli napredka. Albanija je dosegla dober napredek na področju prava intelektualne lastnine, Kosovo, Črna gora in Srbija pa so dosegli določen napredek. Albanija je dosegla dober napredek tudi na področju finančnih storitev, na katerem so napredovali tudi Kosovo, Severna Makedonija in Črna gora. Regionalno sodelovanje in okviri vključujočega regionalnega sodelovanja, kot sta strategija EU za jadransko-jonsko regijo ali strategija EU za podonavsko regijo, so še naprej olajševali priprave za morebitno udeležbo na notranjem trgu EU. Takšni okviri spodbujajo upravno zmogljivost za različne politike EU, vključno s kohezijsko politiko, in ponujajo platformo za sodelovanje na različnih ravneh upravljanja. Skupni regionalni trg Zahodnega Balkana, ki temelji na pravilih in standardih EU, je izhodišče za tesnejše povezovanje regije z enotnim trgom EU pred pristopom. Turčija je dosegla določen napredek na področju finančnih storitev in omejen napredek na področjih prostega pretoka blaga, prava intelektualne lastnine ter varstva potrošnikov in varovanja zdravja. Dobro je napredovala na področju prava gospodarskih družb, prav tako je dobro pripravljena na področjih prostega pretoka blaga, finančnih storitev, varstva potrošnikov in varovanja zdravja ter prava intelektualne lastnine. Vendar količina ponaredkov še vedno vzbuja zaskrbljenost in potrebno je boljše izvrševanje. Še vedno pa je v zgodnji fazi priprav na področjih prostega pretoka storitev in prostega gibanja delavcev, na katerih ni bilo napredka.
Reforme na področjih konkurenčnosti in vključujoče rasti so izjemno pomembne za programe gospodarskih reform Zahodnega Balkana ter prejemajo podporo v okviru gospodarskega in naložbenega načrta, saj bodo prispevale k povečanju konkurenčnosti in privlačnosti regije za podjetja ter pomagale zmanjšati obstoječo vrzel v primerjavi z gospodarstvom EU. Da bi podprli konkurenčnost zasebnega sektorja, je bil februarja 2022 v okviru naložbenega okvira za Zahodni Balkan objavljen prvi razpis za mešano financiranje zasebnega sektorja. Operativni odbor je na seji junija 2022 v Rimu izdal pozitivno mnenje o prvih dveh operacijah mešanega financiranja in dveh projektih tehnične pomoči v višini 47 milijonov EUR za zasebni sektor. Komisija je na prvi seji operativnega odbora EFSD+ aprila 2022 predstavila tudi tri predloge za jamstva v vrednosti 125 milijonov EUR. Jamstvene sheme za podporo mikro, malim in srednjim podjetjem, podjetnikom v kmetijstvu ter ukrepom za energijsko učinkovitost in digitalni prehod se bodo začele izvajati do začetka leta 2023.
Večina partneric z Zahodnega Balkana je dosegla zmerno raven pripravljenosti na področjih iz tega sklopa. Bosna in Hercegovina pa je na več področjih še vedno v zgodnji fazi. Na področju obdavčenja sta Črna gora in Severna Makedonija dosegli določen napredek, Albanija, Kosovo in Srbija so dosegli omejen napredek, v Bosni in Hercegovini pa ni bilo vidnega napredka. Na področju carinske unije sta Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija dosegli določen napredek, Albanija, Kosovo, Črna gora in Srbija pa so dosegli omejen napredek. Na področju izobraževanja in kulture so Albanija, Kosovo, Črna gora in Srbija dosegli določen napredek. Na področju znanosti in raziskav sta Črna gora in Srbija dosegli določen napredek. Kosovo je doseglo določen napredek na področju digitalne preobrazbe in medijev. Kosovo in Severna Makedonija sta določen napredek dosegla tudi na področju ekonomske in monetarne politike, Albanija, Kosovo, Severna Makedonija in Črna gora pa tudi na področju socialne politike in zaposlovanja. Na področju podjetniške in industrijske politike so Albanija, Kosovo, Severna Makedonija in Črna gora dosegli določen napredek. Na splošno mora regija izvesti socialno-ekonomske reforme, da bi odpravila strukturne pomanjkljivosti, nizko konkurenčnost, visoko brezposelnost in posledice pandemije COVID-19. Napredek pri usklajevanju s pravili EU na področju DDV, trošarin in neposrednega obdavčenja bi prispeval k spodbujanju trgovine znotraj regije in mednarodne trgovine. Regija mora prav tako znatno okrepiti svoj raziskovalni in inovacijski ekosistem, da bodo gospodarstva lahko nadoknadila razvoj, tudi na področju digitalnih in zelenih tehnologij. Turčija je le v omejenem obsegu nadaljevala usklajevanje s pravnim redom EU, prišlo pa je do nazadovanja na področjih digitalne preobrazbe in medijev, ekonomske in monetarne politike, socialne politike in zaposlovanja ter industrijske politike. Dober napredek je dosegla na področju znanosti in raziskav, določen napredek pa tudi na področju izobraževanja in kulture, na katerem si mora še naprej prizadevati za bolj vključujoče izobraževanje, zlasti za dekleta. Priprave Turčije na področju znanosti in raziskav dobro napredujejo. Trgovinsko povezovanje Turčije z EU je na visoki ravni in obstaja dobra raven pripravljenosti na carinsko unijo, vendar je bil dosežen omejen napredek, tudi pri njenem izvajanju. Turčija še naprej odstopa od svojih obveznosti v okviru carinske unije EU-Turčija, kar prispeva k velikemu številu trgovinskih omejitev.
Zelena agenda in trajnostna povezljivost sta ključni za trajnostno okrevanje, ki bo kos izzivom prihodnosti, pa tudi za gospodarsko povezovanje v regiji in z EU, kar bo koristilo tako podjetjem kot tudi širši javnosti. Ta cilja sta zapisana tudi v gospodarskem in naložbenem načrtu.
Na področju energetike so Albanija, Severna Makedonija in Srbija zmerno pripravljene, Črna gora pa je dobro pripravljena. Na področju vseevropskih omrežij so Albanija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo dosegli določeno raven pripravljenosti, Srbija je zmerno pripravljena, Črna gora je zmerno pripravljena oziroma je dosegla dobro raven pripravljenosti in Severna Makedonija je dosegla dobro raven pripravljenosti. Albanija, Severna Makedonija, Črna gora in Srbija so dosegle določeno raven pripravljenosti na področju okolja in podnebnih sprememb. Bosna in Hercegovina je znatno izboljšala svoj sistem civilne zaščite in pokazala jasno zavezanost na področju obvladovanja nesreč; septembra 2022 se je kot polnopravna članica pridružila mehanizmu Unije na področju civilne zaščite. Tudi Albanija je sprejela potrebne ukrepe, da bi se lahko pridružila mehanizmu. Kosovo in Črna gora sta dosegla določen napredek na področju prometne politike, medtem ko so Albanija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija in Srbija zabeležile omejen napredek. Na področju energetike sta Kosovo in Črna gora dosegla določen napredek, preostale partnerice z Zahodnega Balkana pa so dosegle omejen napredek. Na področju vseevropskih omrežij so Albanija, Kosovo in Srbija dosegli določen napredek, medtem ko je bil v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in Črni gori zabeležen le omejen napredek. Na področju okolja in podnebnih sprememb je bil na celotnem Zahodnem Balkanu že drugo leto zapored dosežen le omejen napredek. Zato so v celotni regiji potrebni nujni ukrepi, da bi pospešili usklajevanje s pravnim redom EU ter okrepili izvajanje, kazenski pregon in naložbe. V tem sektorju je treba znatno okrepiti upravne zmogljivosti in izvesti strukturne reforme.
Energetska kriza je države Zahodnega Balkana in Turčijo prizadela različno glede na njihovo stopnjo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Države, ki ne uvažajo nafte ali plina iz Rusije, so bile posredno prizadete zaradi energetske krize in ruske agresije. Države se z energetsko krizo spopadajo tako, da povečujejo energijsko učinkovitost, proizvajajo več energije iz lokalnih virov, si prizadevajo za diverzifikacijo svojih virov oskrbe, povečujejo skladiščenje ali pospešujejo uporabo obnovljivih virov energije. Januarja 2022 so se na primer začela gradbena dela na povezovalnem plinovodu med Srbijo in Bolgarijo. Ta projekt, ki ga večinoma financira EU, bo Srbiji omogočil, da do naslednjega leta diverzificira svojo oskrbo s plinom. Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan je močno podprl vodilne pobude v regiji, kot so čezjadranski plinovod, razvoj plavajoče fotovoltaične proizvodnje na akumulacijskih jezerih hidroelektrarn ali energijsko učinkovita obnova vrtcev, šol in drugih stavb. Turčija je pospešila uvoz plina iz Azerbajdžana in drugih držav, čeprav je še vedno odvisna od ruskega plina. Prav tako se še naprej zanaša na Rusijo za gradnjo in poznejše obratovanje svoje prve jedrske elektrarne. Na splošno bodo potrebna večja prizadevanja za nadaljnjo diverzifikacijo oskrbe z energijo, zlasti z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, ter povečanje energetske varnosti, tudi z večjo energijsko učinkovitostjo. Za reševanje energetske krize bosta potrebna tesnejše usklajevanje ukrepov ter sodelovanje med državami in z EU.
Voditelji in voditeljice držav Zahodnega Balkana so zeleno agendo za Zahodni Balkan potrdili novembra 2020 na vrhu v Sofiji, podrobnejši akcijski načrt pa je bil odobren oktobra 2021 na Brdu v Sloveniji. V skladu z evropskim zelenim dogovorom je agenda gonilo za prehod na sodobna, ogljično nevtralna gospodarstva, ki so odporna na podnebne spremembe in gospodarna z viri, ter za sprostitev potenciala krožnega gospodarstva, trajnostnih prehranskih sistemov, boja proti onesnaževanju in izboljšanja ravnanja z odpadki za čistejšo, varnejšo in bolj zdravo prihodnost.
Na področju prometne in energetske politike je Turčija zmerno pripravljena. Še naprej si mora prizadevati za liberalizacijo trga plina ter razviti sodelovanje na področju jedrske varnosti in zaščite. Na področju energetskih in prometnih omrežij je dosegla določen napredek z izgradnjo železniške proge Halkali–Kapikule, ki povezuje bolgarsko mejo z Istanbulom. Na področju okolja in podnebnih sprememb je Turčija dosegla določeno raven pripravljenosti, vendar se sooča s kritičnimi okoljskimi in podnebnimi izzivi tako pri blažitvi podnebnih sprememb kot tudi pri prilagajanju nanje. Turčija je ratificirala Pariški sporazum o podnebnih spremembah (listino o njegovi ratifikaciji mora še predložiti Združenim narodom). Izrazila je tudi pripravljenost za sodelovanje z EU pri uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora. Ta razvoj dogodkov je dobrodošel. Vendar je bilo sprejetih zelo malo konkretnih ukrepov za prenos teh ciljev v nacionalno zakonodajo, pa tudi vključevanje podnebnih ukrepov v druge politike je še vedno omejeno.
Priprave na področjih virov, kmetijstva in kohezije stagnirajo. Severna Makedonija, Črna gora in Srbija so zmerno pripravljene glede večine poglavij iz tega sklopa. Albanija in Kosovo sta večinoma dosegla določeno raven pripravljenosti, medtem ko je Bosna in Hercegovina pri večini poglavij še vedno v zgodnji fazi. Na področju kmetijstva in razvoja podeželja so Albanija, Severna Makedonija, Črna gora in Srbija dosegle določen napredek, medtem ko je bil napredek Kosova omejen. Na področju varnosti hrane ter veterinarske in fitosanitarne politike sta Kosovo in Severna Makedonija dosegla določen napredek, Albanija in Srbija pa sta zabeležili omejen napredek. Na področju ribištva je dober napredek dosegla le Albanija. Na področju regionalne politike in usklajevanja strukturnih instrumentov Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija in Srbija niso dosegle napredka, medtem ko so druge države Zahodnega Balkana dosegle omejen napredek.
Turška politika podpore kmetijstvu se je oddaljila od načel skupne kmetijske politike EU. Država je dosegla dober napredek na področju ribištva ter določen napredek na področju regionalne politike in usklajevanja strukturnih instrumentov. Omejen napredek je dosegla na področju varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, na katerem obstajajo pomisleki glede ravni ostankov pesticidov v živilih, izvoženih v EU.
Sklop o zunanjih odnosih zajema zunanje odnose (poglavje 30) ter zunanjo, varnostno in obrambno politiko (poglavje 31). Na področju zunanjih odnosov so vse partnerice z Zahodnega Balkana dobro ali zmerno pripravljene, razen Bosne in Hercegovine, ki je dosegla določeno raven pripravljenosti. Na področju zunanje, varnostne in obrambne politike so Albanija, Črna gora in Severna Makedonija dobro pripravljene, Srbija je zmerno pripravljena, Bosna in Hercegovina pa je dosegla določeno raven pripravljenosti. Na področju zunanjih odnosov je Črna gora dosegla dober napredek, Albanija je dosegla določen napredek, Kosovo in Severna Makedonija sta dosegla omejen napredek, Srbija ter Bosna in Hercegovina pa nista dosegli napredka. Na področju zunanje, varnostne in obrambne politike je Severna Makedonija dosegla zelo dober napredek, Albanija in Črna gora sta dosegli dober napredek, Bosna in Hercegovina je dosegla določen napredek, Srbija pa je nazadovala. Nadaljevalo se je tesno sodelovanje med EU in Zahodnim Balkanom na področju skupne zunanje in varnostne politike/skupne varnostne in obrambne politike (SZVP/SVOP), tudi s pomembnimi prispevki partneric k misijam in operacijam EU v okviru SVOP. Pomen uskladitve s SZVP EU v okviru procesa vključevanja v EU se je po neizzvani in neupravičeni agresiji Rusije proti Ukrajini še povečal. Albanija in Črna gora sta ohranili popolno usklajenost, pri čemer se jima je pridružila Severna Makedonija, ki se je retroaktivno popolnoma uskladila z vsemi izjavami visokega predstavnika v imenu EU in omejevalnimi ukrepi EU ter je po ruski agresiji še naprej ohranjala 100-odstotno stopnjo usklajenosti. Bosna in Hercegovina je z uradnim pristopom k izjavam visokega predstavnika in omejevalnim ukrepom po ruski agresiji izboljšala svojo stopnjo usklajenosti, čeprav še vedno obstajajo veliki izzivi pri izvajanju. Tudi Kosovo se je enostransko uskladilo s temi ukrepi. Srbija je za zdaj zavrnila uskladitev z vsemi omejevalnimi ukrepi EU v zvezi z Rusijo in večino izjav visokega predstavnika v imenu EU o Ruski federaciji. Še več, Srbija je še naprej ohranjala tesne odnose z Rusijo. Partnerice z Zahodnega Balkana in Turčija so se pridružile veliki večini mednarodne skupnosti, vključno z EU, ko so glasovale za dve resoluciji Generalne skupščine ZN po ruski agresiji proti Ukrajini in za začasno izključitev Rusije iz Sveta za človekove pravice.
Na področju zunanjih odnosov je Turčija zmerno pripravljena, na področju zunanje, varnostne in obrambne politike pa je dosegla določeno raven pripravljenosti. Na področju zunanjih odnosov je dosegla omejen napredek. Stopnja usklajenosti Turčije s SZVP se je avgusta 2022 dodatno poslabšala na 7 % (11 % leta 2021 in leta 2020 ter 21 % leta 2019). Na splošno je bila vse odločnejša zunanja politika Turčije še naprej v nasprotju s prednostnimi nalogami EU na področju SZVP. Čeprav sta Turčija in EU ponovno začeli dialog o zunanji in varnostni politiki ter regionalnih vprašanjih, bi morala Turčija še vedno sprejeti odločne ukrepe za znatno izboljšanje svoje usklajenosti z izjavami EU in sklepi Sveta.
IV. REGIONALNO SODELOVANJE IN DOBRI SOSEDSKI ODNOSI
Na Zahodnem Balkanu so dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje bistveni prvini stabilizacijsko-pridružitvenega in širitvenega procesa.
Po uspešni uvedbi „gostovanja kot doma“ v šestih gospodarstvih Zahodnega Balkana 1. julija 2021 so bili sprejeti nadaljnji pripravljalni ukrepi za znižanje stroškov gostovanja med Zahodnim Balkanom in EU. Časovni načrt za znižanje stroškov gostovanja med EU in Zahodnim Balkanom je bil pripravljen na podlagi kombinacije prostovoljnih trgovinskih sporazumov in nadaljnjih reform na digitalnem področju na Zahodnem Balkanu. Končni cilj tega postopka je do leta 2027 znižati cene gostovanja z EU na raven, ki je blizu domačim cenam. Ta postopek vključuje dva vzporedna toka: izvajanje sklopa reform politike s strani vlad Zahodnega Balkana, namenjenih izboljšanju poslovnega okolja v regiji, ter pripravljalne dejavnosti z mobilnimi operaterji Zahodnega Balkana in EU, da se olajša izvajanje predlaganega postopnega zniževanja, ki se začne januarja 2023.
Oktobra 2021 se je šest držav dogovorilo o „regionalnem okviru za prosti pretok podatkov v regiji Zahodnega Balkana“ in si bo skupaj prizadevalo za harmonizacijo zakonodaje, zlasti za uskladitev s splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), sklepe o ustreznosti med državami v okviru GDPR, prosti pretok neosebnih podatkov in odprtih podatkov ter ponovno uporabo informacij javnega sektorja. Zahodni Balkan mora zagotoviti uskladitev nacionalne zakonodaje z uredbo EU o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu. V zvezi s tem je vseh šest držav 13. oktobra 2021 podpisalo skupno izjavo o interoperabilnem Zahodnem Balkanu.
Opravljeno je bilo obsežno tehnično delo na vseh področjih, ki jih zajema pobuda za skupni regionalni trg. Cilj tega dela pod okriljem Sveta za regionalno sodelovanje, sporazuma CEFTA in naložbenega foruma šestih zahodnobalkanskih zbornic je omogočiti prosto gibanje ljudi, zlasti strokovnjakov, in zagotavljanje elektronskih storitev ter olajšati trgovino in carinske postopke v regiji. Na primer, na cestnih in železniških mejnih prehodih v regiji so bili vzpostavljeni zeleni vozni pasovi, ki olajšujejo tranzit prednostnega blaga, julija letos pa se je začel pilotni projekt med Grčijo in Severno Makedonijo za razširitev pobude o zelenih voznih pasovih med Zahodnim Balkanom in EU. Vendar so nesoglasja glede vprašanj statusa med Beogradom in Prištino še naprej preprečevala formalno sprejetje sporazumov. Regija mora pokazati politično vizijo in dokončati to delo ter sprejeti pravno zavezujoče sporazume ali odločitve med vsemi partnericami z Zahodnega Balkana v korist svojih državljanov in podjetij. To zahteva skupno osredotočanje na vzpostavitev skupnega regionalnega trga na podlagi pravil in standardov EU, poleg tega pa je treba preprečiti, da bi to delo ogrozili enostranski ukrepi. Pomanjkanje napredka pri uresničitvi skupnega regionalnega trga je privedlo do pobude Odprti Balkan, s katero so bili storjeni začetni koraki za uresničevanje štirih svoboščin med Albanijo, Severno Makedonijo in Srbijo. Dokler je pobuda Odprti Balkan v skladu z okvirom skupnega regionalnega trga, skladna s standardi EU ter popolnoma odprta in vključujoča, je to koristen korak k razvoju skupnega trga med šestimi gospodarstvi v regiji.
Z izvajanjem agende za Zahodni Balkan na področjih inovacij, raziskav, izobraževanja, kulture, mladih in športa se je še naprej podpiral trajnostni socialno-ekonomski razvoj regije, prav tako so se ustvarjale nove priložnosti za študente, raziskovalce, inovatorje in podjetnike, da okrepijo svoje znanje in spretnosti ter dostopajo do novih trgov. Dokončana je bila pridružitev partneric z Zahodnega Balkana programu Obzorje Evropa in programu Ustvarjalna Evropa, prav tako se je nadaljevalo delo v zvezi z razvojem strategij pametne specializacije. Srbija in Severna Makedonija sta pridruženi programu Erasmus+, Severna Makedonija pa je pridružena tudi evropski solidarnostni enoti. Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo in Črna gora za zdaj niso pridruženi, vendar imajo koristi od mednarodne razsežnosti programa Erasmus+, ki se financira iz instrumenta za predpristopno pomoč III (IPA III), z namenskim zneskom v višini 374 milijonov EUR za obdobje 2021–2027.
Poleg tega je bilo vzpostavljeno novo okrepljeno partnerstvo z izobraževalnimi organizacijami in ustanovami na Zahodnem Balkanu, ki niso pridružene programu Erasmus+. S tem partnerstvom imajo priložnost, da sodelujejo pri pomembnih strateških ukrepih, začenši s pobudo Evropske univerze. Razširitev takih vodilnih ukrepov na vse partnerice z Zahodnega Balkana in dostop do njih za vse dodatno krepita sodelovanje z regijo.
Regionalni urad za sodelovanje mladih je še naprej imel pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju regionalnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov z zagotavljanjem priložnosti za sodelovanje in izmenjavo za mlade z Zahodnega Balkana.
Srečanje voditeljev in voditeljic EU in Zahodnega Balkana 23. junija je bilo priložnost za ponovno potrditev perspektive EU za partnerice v regiji ter za okrepitev programa sodelovanja in povezovanja. Poseben poudarek je bil namenjen vključevanju Zahodnega Balkana v ukrepe EU za zmanjšanje negativnega vpliva ruske agresije proti Ukrajini v smislu preskrbe s hrano in energijo ter neodvisnosti, pa tudi podpori krepitvi zmogljivosti na področju kibernetske varnosti in socialni agendi, zlasti z vključevanjem mladih v gospodarstvo. Srečanje je bilo tudi priložnost za razpravo o tesnejšem političnem sodelovanju, uskladitvi Zahodnega Balkana s stališči in ukrepi EU ter morebitnem oblikovanju in delovanju evropske geopolitične skupnosti.
Celovita normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom v okviru dialoga pod okriljem EU ostaja ključna za njuno evropsko prihodnost in stabilnost celotne regije. Proces se je nadaljeval v celotnem obdobju poročanja z rednimi mesečnimi srečanji na ravni glavnih pogajalcev in srečanjem na visoki ravni 18. avgusta 2022. Čeprav je bil na področjih energetike, integriranega upravljanja meja in svobode gibanja dosežen določen napredek, so odnosi med Kosovom in Srbijo še vedno napeti. Obe strani morata bolj konstruktivno sodelovati pri uresničitvi cilja, da se sklene celovit pravno zavezujoč sporazum o normalizaciji, ki bo obravnaval vsa ključna nerešena vprašanja med njima, in v celoti izvajati vse pretekle sporazume, sklenjene z dialogom.
Vse strani morajo v dobri veri izvajati obstoječe dvostranske sporazume, vključno s Prespanskim sporazumom med Severno Makedonijo in Grčijo ter Pogodbo o prijateljstvu, dobrih sosedskih odnosih in sodelovanju z Bolgarijo.
Preseganje zapuščine preteklosti in reševanje sporov, ki izhajajo iz konfliktov v 90. letih prejšnjega stoletja, ostajata ključnega pomena. Še vedno je treba rešiti pomembna nerešena dvostranska vprašanja, vključno z vprašanji meja in zagotavljanjem pravice žrtvam vojnih zločinov, identifikacijo preostalih pogrešanih oseb in vzpostavitvijo natančne evidence grozodejstev preteklosti na regionalni ravni. V EU ni prostora za podžigajočo retoriko ali poveličevanje vojnih zločincev na kateri koli strani.
Teritorialno sodelovanje državam Zahodnega Balkana omogoča medsebojno sodelovanje in sodelovanje s sosednjimi državami članicami v ključnih socialnih in gospodarskih sektorjih. Natančneje, programi čezmejnega sodelovanja ustvarjajo priložnosti za dialog in sodelovanje na ravni lokalne uprave, v katera so vključeni skupnosti, zasebni sektor in organizacije civilne družbe. Kot taki so ključni instrumenti za dobre sosedske odnose in spravo na obmejnih območjih. Programi čezmejnega sodelovanja, ki so osredotočeni na lokalni razvoj, prinašajo gospodarski in naložbeni načrt ter zeleno agendo tudi na lokalno raven in pomagajo pri gospodarskem okrevanju oddaljenih območij.
Razmere v vzhodnem Sredozemlju so spet bolj napete. Turčija v obdobju poročanja ni izvajala nobenih nedovoljenih dejavnosti vrtanja. Poročalo pa se je o incidentih v zvezi z raziskovalnimi dejavnostmi v ciprski izključni ekonomski coni (IEC) in kršitvami nacionalnega zračnega prostora Republike Ciper. Turške vojaške vaje na ciprskih pomorskih območjih so se nadaljevale. Odnosi z Grčijo so se aprila 2022 poslabšali zaradi ponavljajočih se kršitev grškega zračnega prostora s strani turških lovskih letal in brezpilotnih zrakoplovov v egejski regiji, vključno z velikim številom letov nad naseljenimi območji, pa tudi zaradi grozilnih turških izjav o suverenosti grških otokov. Umiritev razmer v vzhodnem Sredozemlju je treba ohraniti. EU je Turčijo večkrat, nazadnje na zasedanju Evropskega sveta junija 2022, pozvala, naj se izogiba vsakršnim grožnjam, ustvarjanju virov trenj ali izvajanju ukrepov, ki bi škodili dobrim sosedskim odnosom in mirnemu reševanju sporov.
EU je še naprej zavezana zaščiti svojih interesov in interesov svojih držav članic ter ohranjanju regionalne stabilnosti. Svet je novembra 2021 po drugem pregledu okvira za omejevalne ukrepe režim podaljšal še za eno leto. Trenutno sankcije veljajo za dva posameznika.
Suverene pravice držav članic EU med drugim vključujejo pravico do sklepanja dvostranskih sporazumov ter raziskovanja in izkoriščanja naravnih virov v skladu s pravnim redom EU in mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu. Spoštovati je treba suverenost in suverene pravice nad zračnim prostorom in pomorskimi območji vseh sosednjih obalnih držav, vključno s tistimi, do katerih so upravičeni njihovi otoki, razmejitev izključnih ekonomskih con in epikontinentalnega pasu pa bi bilo treba obravnavati v skladu z mednarodnim pravom na podlagi dialoga v dobri veri in ob prizadevanju za dobre sosedske odnose. Nadaljevanje dialoga v dobri veri in odrekanje enostranskim dejanjem, ki so v nasprotju z interesi EU ter kršijo mednarodno pravo in suverene pravice držav članic EU, sta absolutni zahtevi za zagotovitev stabilnega in varnega okolja v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega sodelovanja med EU in Turčijo. Turčija se mora nedvoumno zavezati dobrim sosedskim odnosom, mednarodnim sporazumom in mirnemu reševanju sporov v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov ter se po potrebi obrniti na Meddržavno sodišče.
Nadaljnja zavezanost Turčije in njen konkretni prispevek k pogajanjem o pravični, celoviti in izvedljivi rešitvi ciprskega vprašanja v okviru ZN ter v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov, pa tudi s pravnim redom EU in načeli, na katerih EU temelji, je bistvenega pomena. Pomembno je, da Turčija ponovno potrdi svojo zavezanost pogovorom za rešitev ciprskega vprašanja pod vodstvom Združenih narodov in v njih konstruktivno sodeluje v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN, vključno z njihovimi zunanjimi vidiki. Ne smejo se sprejeti enostranski ukrepi, ki bi lahko povzročili napetosti na otoku in ogrozili nadaljevanje pogovorov. Turčija mora v zvezi z Varošo nemudoma preklicati vsa dejanja in ukrepe, sprejete v zvezi z Varošo od oktobra 2020, ki so v nasprotju z ustreznimi resolucijami in izjavami Varnostnega sveta ZN. Turčija mora nemudoma izpolniti svojo obveznost polnega izvajanja dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med EU in Turčijo ter doseči napredek pri normalizaciji odnosov z Republiko Ciper.
Dobri sosedski odnosi in sprava so neločljivo povezani s pravno državo, ekonomskim upravljanjem in regionalnim sodelovanjem. Posebni cilj instrumenta IPA III na tem področju je prispevati k družbeni koheziji in odpornosti z obravnavanjem zapuščine preteklih konfliktov in zagotavljanjem pravice vsem žrtvam konfliktov. Izboljšanje dobrih sosedskih odnosov prav tako krepi zaupanje državljanov ter prispeva k odpravi ovir za politične, gospodarske in družbene izmenjave in sodelovanje. Komisija je že sprejela prve sklepe o financiranju iz IPA III za (a) podporo pregonu vojnih zločinov na nacionalni ravni z zagotavljanjem strokovnega znanja pravosodnim organom in (b) ozaveščanje javnosti o preteklih zločinih, vključno z dialogom in izmenjavami med številnimi različnimi deležniki.
V. SKLEPI IN PRIPOROČILA
Komisija na podlagi zgornje analize in ocen iz povzetkov po državah v Prilogi predlaga naslednje sklepe in priporočila:
I.
1.Ruska brutalna invazija na Ukrajino februarja 2022 je korenito spremenila geopolitično pokrajino in na preizkušnjo postavila red, ki temelji na pravilih. V tem okviru je širitvena politika EU bolj kot kdaj koli prej geostrateška naložba v dolgoročni mir, stabilnost in varnost celotne naše celine ter je zato visoko na političnem dnevnem redu EU. Ta politika, ki temelji na strogih, vendar poštenih pogojih, in načelu lastnih zaslug, še naprej spodbuja preobrazbo in posodobitev v partnerskih državah ter jih še bolj približuje EU. Zahodni Balkan je del evropske družine. V strateškem interesu EU ter bistvenega pomena za njihovo stabilnost in blaginjo je, da vse partnerice z Zahodnega Balkana napredujejo na poti k polnemu članstvu v EU, tako da v celoti sprejmejo in branijo demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki so v središču vrednot EU. Prihodnost teh držav ter njihovih državljanov in državljank je v Evropski uniji.
2.V zadnjem letu so se v okviru širitvene agende EU zgodili pomembni premiki. 19. julija 2022 sta potekali prva medvladna konferenca z Albanijo in politična medvladna konferenca s Severno Makedonijo, na katerih so bili predstavljeni naslednji koraki v širitvenem procesu po sprejetju pogajalskega okvira. S tem se je odprlo novo poglavje v širitveni politiki EU.
Evropski svet je priznal evropsko perspektivo Ukrajine, Republike Moldavije in Gruzije. Voditelji in voditeljice EU so se odločili, da Ukrajini in Republiki Moldaviji podelijo status držav kandidatk ter da Gruziji podelijo status države kandidatke, ko bodo obravnavane prednostne naloge, določene v mnenju Komisije o prošnji Gruzije za članstvo.
3.Turčija ostaja ključna partnerica Evropske unije na ključnih področjih skupnega interesa, kot so migracije, boj proti terorizmu, gospodarstvo, trgovina, energetika, prehranska varnost in promet. Na teh področjih so se nadaljevali dialogi na visoki ravni in okrepljena prizadevanja. Svet je junija 2019 ponovil, da se Turčija še naprej oddaljuje od Evropske unije ter da so se pristopna pogajanja s Turčijo dejansko ustavila in ni mogoče razmišljati o odprtju ali zaprtju novih poglavij. Dejstva, ki so bila podlaga za to oceno, še vedno držijo. Dvostranske napetosti z nekaterimi državami članicami so se povečale. Turčija je olajšala dialog med Rusijo in Ukrajino ter imela ključno vlogo pri sporazumu o izvozu žit. Vendar se je tudi odločila za okrepitev trgovinskih in finančnih odnosov z Rusijo ter se ni pridružila omejevalnim ukrepom EU. To je razlog za vse večjo zaskrbljenost, ki zahteva pozorno spremljanje na ravni EU.
4.Ruska vojna proti Ukrajini je dodatno poudarila pomen usklajenosti s SZVP kot ključnega vidika procesa vključevanja v EU. 100-odstotna usklajenost Albanije, Črne gore in Severne Makedonije s SZVP EU je še naprej močan znak njihove zavezanosti in strateške odločitve za vključitev v EU, medtem ko sta bistveno izboljšanje usklajenosti Bosne in Hercegovine s SZVP ter enostranska uskladitev Kosova pohvalna in ju je treba priznati. Srbija in Turčija sta nadaljevali svojo politiko, da se ne pridružita omejevalnim ukrepom proti Rusiji. Obe morata sprejeti odločne ukrepe za izboljšanje usklajenosti s SZVP EU, vključno z njenimi omejevalnimi ukrepi, ter se izogibati ravnanjem, ki so v nasprotju z njunim izraženim ciljem pridružitve EU.
5.Sedanja energetska kriza, s katero se sooča Evropa, je izziv za Zahodni Balkan in Turčijo, pa tudi za EU. EU je pozvala Zahodni Balkan, naj se pridruži skupni platformi EU za nakupe energije. Srbija in Severna Makedonija sta se udeležili prvega srečanja regionalne projektne skupine za jugovzhodno Evropo. Ta se je že dogovorila o akcijskem načrtu, med drugim za boljše čezmejne pretoke energije. EU podpira Zahodni Balkan pri usmerjanju finančne podpore v naložbe v energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost, da se zmanjša poraba energije in znižajo stroški. Hkrati EU pričakuje, da se bodo vse partnerice v regiji v celoti uskladile z zakonodajo in prednostnimi nalogami politike EU na področju energije, vključno s tistimi iz načrta REPowerEU, ter bodo čim prej zmanjšale svojo odvisnost od ruskih fosilnih goriv. EU prek Energetske skupnosti Zahodnemu Balkanu odpira tudi svoj trg električne energije, pogoj za to pa je izvedba regulativnih reform.
6.Razogljičenje je eden od glavnih stebrov zelene agende za Zahodni Balkan, ki je vključen v gospodarski in naložbeni načrt. Potem ko je bil oktobra 2021 na Brdu sprejet akcijski načrt za izvajanje zelene agende, se pričakuje nadaljnji napredek. EU podpira regijo pri izvajanju zelene agende, na primer s spodbujanjem razvoja regionalnih pristopov; regionalno sodelovanje je ključni pogoj za obravnavanje podnebnih sprememb ter okoljskih izzivov in priložnosti.
7.Leto 2021 je bilo prvo polno leto izvajanja gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan, katerega cilji so tesnejše povezovanje in premostitev socialno-ekonomske vrzeli med regijo in EU, pomoč pri okrevanju po pandemiji COVID-19 in približevanje Zahodnega Balkana enotnemu trgu EU. Podprt je s svežnjem nepovratnih sredstev EU v višini 9 milijard EUR in jamstveno shemo za Zahodni Balkan, s katero naj bi se mobiliziralo do 20 milijard EUR v obliki naložb. Od začetka izvajanja načrta je bilo v okviru naložbenega okvira za Zahodni Balkan odobrenih skupno 1,3 milijarde EUR nepovratnih sredstev za naložbe, povezane z gospodarskim in naložbenim načrtom, za financiranje 24 vodilnih projektov v skupni naložbeni vrednosti 3,3 milijarde EUR. Gospodarski in naložbeni načrt je ključnega pomena za pomoč regiji pri odzivanju na posledice ruske vojne v Ukrajini, zlasti s pospešitvijo energetskega prehoda na obnovljive vire, diverzifikacijo oskrbe ter izboljšanjem energijske učinkovitosti javnih in zasebnih stavb. S 500 milijoni EUR, sprejetimi leta 2021 za izvajanje ukrepov v kmetijskem sektorju v okviru instrumenta za predpristopno pomoč za razvoj podeželja (IPARD), so partnerice v regiji bolje pripravljene na reševanje morebitnih posledic krize na področju prehranske varnosti in oskrbe.
8.Po sprejetju pravnega okvira za IPA III leta 2021 je načrtovanje pomoči IPA potekalo na podlagi trdnega pristopa, ki temelji na politikah, s posebnim poudarkom na temeljnih zahtevah za članstvo.
9.Voditelji in voditeljice z Zahodnega Balkana še naprej potrjujejo svojo zavezanost berlinskemu procesu. Prihodnji vrh berlinskega procesa, ki bo novembra, bi moral biti priložnost za odpravo nerešenih ovir pri vključujočem regionalnem gospodarskem povezovanju in zagotovitev, da bodo cilji, določeni na prejšnjih srečanjih na vrhu, v celoti uresničeni.
10.Trenutno je nezmožnost udeleženk skupnega regionalnega trga, da sprejmejo in izvedejo tehnično dokončno oblikovane sklepe in sporazume, ki bodo imeli konkreten učinek na proizvajalce in potrošnike v regiji, ovira za morebitne koristi, ki bi jih trg lahko prinesel. Pomembno bo, da si bodo vsi konstruktivno prizadevali za odpravo blokade postopka odločanja in omogočili, da ukrepi začnejo veljati. Pobuda Odprti Balkan, ki so jo uvedle Albanija, Severna Makedonija in Srbija, ima lahko pozitivno vlogo v procesu, če je v skladu z okvirom skupnega regionalnega trga, temelji na pravilih EU in je vključujoča za vse partnerice z Zahodnega Balkana.
11.Sedanji geopolitični izzivi zahtevajo okrepitev našega sodelovanja z regijo, katere varnost je nazadnje povezana z varnostjo same EU. EU je že dolgo najpomembnejša gospodarska partnerica Zahodnega Balkana. S sprejetjem strateškega kompasa EU so postavljeni temelji za to, da EU in njene države članice še bolj utrdijo svojo vlogo najpomembnejših varnostnih in obrambnih partneric regije, tudi v tesnem sodelovanju s podobno mislečimi mednarodnimi varnostnimi akterji. Ključne prednostne naloge so krepitev zmogljivosti proti hibridnim grožnjam, kot je kibernetska varnost, krepitev odpornosti kritične infrastrukture in boj proti dezinformacijam.
II.
12.V Črni gori se politična zavezanost organov procesu pristopa države k EU redno in dosledno navaja kot ključna prednostna naloga za državo ter se na splošno odraža v ustreznih političnih odločitvah. To je vključevalo stalno 100-odstotno stopnjo usklajenosti s skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Vendar so zaradi politične nestabilnosti, nestabilnosti vlade in napetosti postopki sprejemanja odločitev in izvajanje reform zastali, kar je povzročilo upočasnitev pogajanj.
Po oceni Komisije je v skladu s pogajalskim okvirom trenutno zagotovljena splošna uravnoteženost med napredkom pri poglavjih o pravni državi na eni strani in napredkom v pristopnih pogajanjih o vseh poglavjih na drugi strani.
Prednostna naloga v zvezi z nadaljnjim splošnim napredkom v pristopnih pogajanjih (in pred začasnim zaprtjem drugih poglavij ali sklopov) je še vedno izpolnitev vmesnih meril glede pravne države iz poglavij 23 in 24. Da bi Črna gora dosegla ta mejnik, mora okrepiti svoja prizadevanja za reševanje odprtih vprašanj, tudi na kritičnih področjih svobode izražanja in medijske svobode, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter zagotavljanja funkcionalnosti in verodostojnosti sodstva.
To zahteva politično stabilnost in konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov, da se vzpostavi stabilna vlada, ki bo trdno zavezana strateški usmeritvi v EU, ter široko politično soglasje v parlamentu o ključnih reformah, da se ohrani institucionalna funkcionalnost in okrepi osredotočenost na ključne rezultate za napredek programa vključevanja v EU v praksi.
13.Čeprav so srbski organi še naprej navajali, da je evropsko povezovanje njihov strateški cilj, so tudi ohranili tesne odnose z Rusijo.
Srbija je dosegla pomemben napredek na poti pristopa k EU, saj so se po napredku pri reformah, vključno z ustavno reformo na področju sodstva, decembra 2021 začela pogajanja v okviru sklopa 4 (zelena agenda in trajnostna povezljivost). Srbija je z odobritvijo ustreznih sprememb ustave storila pomemben korak k neodvisnosti in odgovornosti sodstva. Razpustitev parlamenta februarja 2022 in izvedba predčasnih parlamentarnih volitev sta privedli do bolj pluralistične zakonodajne oblasti. Vendar so volilni rezultati precej zamujali, nova vlada še ni dokončno oblikovana, hitrost reform, povezanih s pristopom k EU, pa se je upočasnila, med drugim ni bilo napredka na področju svobode izražanja. Srbija bi morala prednostno vzpostaviti vlado, ki bo trdno zavezana strateški usmeritvi v EU in izvajanju reform.
Usklajenost Srbije s skupno zunanjo in varnostno politiko EU se je znatno zmanjšala. Srbija se doslej ni želela pridružiti omejevalnim ukrepom EU proti Ruski federaciji. Nekatere izjave in ukrepi visokih srbskih uradnikov so bili neposredno v nasprotju s stališči EU na področju zunanje politike, med drugim septembra 2022, ko sta Srbija in Rusija podpisali skupne zunanjepolitične prednostne naloge za obdobje 2023–2024. EU pričakuje, da se bo Srbija zavzela za skupna načela, vrednote in varnost ter okrepila svoja prizadevanja za postopno uskladitev s stališči EU na področju zunanje politike, vključno z izjavami in omejevalnimi ukrepi, v skladu s pogajalskim okvirom.
Kar zadeva normalizacijo odnosov s Kosovom, je Srbija še naprej sodelovala v dialogu. Vendar mora srbska vlada spoštovati svoje prejšnje zaveze in se zavezati, da bo v celoti izvajala vse pretekle sporazume, sklenjene z dialogom. Nadalje si mora Srbija še naprej močno prizadevati za izogibanje ukrepom, ki spodkopavajo stabilnost, in retoriki, ki ni naklonjena dialogu. Srbija bi morala prispevati k ugodnemu okolju za sklenitev pravno zavezujočega sporazuma o normalizaciji s Kosovom, tudi v svojih mednarodnih odnosih. Od Srbije se pričakuje, da bo v prihodnjem obdobju bolj konstruktivno sodelovala v pogajanjih o pravno zavezujočem sporazumu o normalizaciji in pokazala pripravljenost za kompromis, da bi dosegli hiter in konkreten napredek.
Na področju pravne države sta potrebna nadaljnje delo in politična zavezanost za nadaljevanje in poglobitev reform ter odpravo pomanjkljivosti, zlasti na ključnih področjih sodstva, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, svobode medijev, svobode zbiranja in obravnave vojnih zločinov na nacionalni ravni. Srbija bi morala zlasti sprejeti zakonodajo, potrebno za uveljavitev ustavnih sprememb v praksi v predvidenih rokih, da bi se učinkovito okrepili neodvisnost sodstva in avtonomija tožilstva ter odpravilo neprimerno vplivanje.
Poleg reform morajo srbski organi prevzeti odgovornost za proaktivno in objektivno komuniciranje o EU, ki je glavna politična in gospodarska partnerica Srbije, v skladu s svojim deklariranim strateškim ciljem evropskega povezovanja. Srbija se mora tudi odločno spopasti z vsemi oblikami dezinformiranja in tujega manipuliranja z informacijami.
Napredek Srbije na področju pravne države in normalizacije odnosov s Kosovom bo še naprej določal splošno hitrost pristopnih pogajanj. Po oceni Komisije je v skladu s pogajalskim okvirom trenutno zagotovljena splošna uravnoteženost med napredkom pri poglavjih o pravni državi in normalizaciji odnosov s Kosovom na eni strani ter napredkom v pristopnih pogajanjih o vseh poglavjih na drugi strani.
Ocena Komisije, da je Srbija tehnično izpolnila merila za odprtje sklopa 3 (konkurenčnost in vključujoča rast), ostaja veljavna. Nedvoumno izkazovanje zavezanosti Srbije njenemu strateškemu cilju evropskega povezovanja, kot je določen v pogajalskem okviru, je bistvenega pomena.
14.Letošnji začetek procesa pogajanj za pristop k EU s Severno Makedonijo je bil velik korak naprej in pomeni začetek nove faze v odnosih med EU in Severno Makedonijo. Prva politična medvladna konferenca s Severno Makedonijo je potekala 19. julija, potem ko je Svet odobril pogajalski okvir. To je bilo jasno priznanje napredka, ki ga je Severna Makedonija dosegla pri izvajanju programa reform EU ter doseganju konkretnih in trajnih rezultatov, tudi v okviru sklopa o temeljnih prvinah. Po ruski invaziji na Ukrajino je Severna Makedonija potrdila svojo močno in jasno strateško usmeritev v EU, saj se je popolnoma uskladila z vsemi odločitvami in izjavami EU na področju skupne zunanje in varnostne politike, ter je od takrat ohranila 100-odstotno stopnjo usklajenosti. S tem je pokazala svojo odločenost, da na svoji poti v EU napreduje kot zanesljiva partnerica.
Za pospešitev procesa pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo je Komisija v skladu s pogajalskim okvirom takoj začela preverjanje, ki je prvi korak v pogajalskem procesu. Severna Makedonija je pokazala visoko raven zavezanosti in postopek preverjanja poteka nemoteno. V celotnem procesu je pomembno zagotoviti usklajevanje med vsemi institucijami ter vključujoč pristop s sodelovanjem z vsemi deležniki in civilno družbo ter rednim komuniciranjem s širšo javnostjo.
Severna Makedonija ima kot pogajalska država nove odgovornosti in nove priložnosti. Ta nova in zahtevna faza zahteva konstruktivno sodelovanje vlade in opozicije, pa tudi drugih delov družbe, s čimer se spodbuja široko soglasje o reformah, povezanih z EU. Država mora še naprej uresničevati svoje prednostne naloge na področju reform, tudi na ključnih področjih pravne države ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Severna Makedonija je dober primer večetnične družbe. Sprememba ustave v skladu z zavezo Severne Makedonije bo privedla do dodatnega napredka na področju temeljnih pravic.
15.Letošnji začetek procesa pogajanj za pristop k EU z Albanijo je bil velik korak naprej in pomeni začetek nove faze v odnosih med EU in Albanijo. Prva medvladna konferenca o pristopnih pogajanjih z Albanijo, ki je potekala 19. julija, je bila jasno priznanje napredka, ki ga je Albanija dosegla pri izvajanju programa reform EU ter doseganju konkretnih in trajnih rezultatov.
Albanija je še naprej napredovala pri reformah v okviru sklopa o temeljnih prvinah. Izvajanje celovite reforme pravosodja se je nadaljevalo. Zavezanost države krepitvi pravne države ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu je pohvalna. Albanija je kot nestalna članica dejavno vključena v Varnostni svet ZN, tudi kot sopredlagateljica resolucij, ki obsojajo rusko agresijo proti Ukrajini. Popolna usklajenost Albanije s skupno zunanjo in varnostno politiko EU je močan znak strateške odločitve za pristop k EU in njene vloge kot zanesljive partnerice.
Za pospešitev procesa pristopnih pogajanj z Albanijo je Komisija v skladu s pogajalskim okvirom takoj začela preverjanje, ki je prvi korak v pogajalskem procesu. Albanija je pokazala visoko raven zavezanosti in postopek preverjanja poteka nemoteno.
Albanija ima kot pogajalska država nove odgovornosti in nove priložnosti. Čeprav je bilo obsežno pripravljalno delo že opravljeno, so za to novo in zahtevno fazo potrebni trajna zavezanost Albanije in učinkovito usklajevanje med vsemi njenimi institucijami, pa tudi stalno sodelovanje vlade in opozicije ter drugih delov družbe. Država se mora izogibati ukrepom, ki so v nasprotju s pravno državo. Albanija bi morala dodatno okrepiti svoja prizadevanja na ključnih področjih, kot so reforma sodstva, boj proti korupciji in boj proti organiziranemu kriminalu, pa tudi svoboda izražanja, lastninske pravice in vprašanja manjšin.
16.Evropski svet je junija 2022 izrazil pripravljenost, da Bosni in Hercegovini podeli status države kandidatke, in je v ta namen pozval Komisijo, naj nemudoma poroča o izvajanju 14 ključnih prednostnih nalog, določenih v njenem mnenju, pri čemer naj posebno pozornost nameni tistim, ki predstavljajo obsežen sklop reform, da bo Evropski svet to zadevo ponovno obravnaval.
Kljub političnim pretresom in bližajočim se splošnim volitvam so se voditelji in voditeljice političnih strank, zastopanih v parlamentarni skupščini Bosne in Hercegovine, junija 2022 zavezali načelom za zagotovitev delujoče Bosne in Hercegovine, ki napreduje na evropski poti. Stranke so se dogovorile, da bodo te zaveze začele izvajati čim prej in najpozneje šest mesecev po oblikovanju vseh organov po volitvah, ki so potekale 2. oktobra.
Bosna in Hercegovina je nato v skladu s 14 ključnimi prednostnimi nalogami avgusta sprejela spremembe zakona o javnih naročilih, junija in julija pa spremembe celovite strategije za upravljanje javnih financ na vseh ravneh upravljanja. Po več mesecih se je nadaljeval tudi politični dialog z EU v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, ki je bil prekinjen, ker so politične stranke s sedežem v entiteti Republiki Srbski blokirale zakonodajne in izvršilne institucije na državni ravni. Predsedstvo je ratificiralo več mednarodnih sporazumov, med drugim o programih Obzorje in Ustvarjalna Evropa ter mehanizmu Unije na področju civilne zaščite. Sprejeti so bili pomembni ukrepi za izboljšanje upravljanja migracij. Bosna in Hercegovina je storila pomemben korak naprej pri izboljšanju svoje usklajenosti z zunanjo in varnostno politiko EU, in sicer je bila ta konec avgusta 2022 81-odstotna. Vendar pa popolno izvajanje še ni doseženo.
Bosna in Hercegovina je veliko dosegla na področju boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Operacionalizacija kontaktne točke Europola je skoraj končana, poleg tega so napredovale tudi priprave za formalizacijo sodelovanja med Bosno in Hercegovino ter Eurojustom.
Vlada entitete Federacije BiH je v celotnem mandatu 2018–2022 ostala na položaju kot skrbnica. Politične stranke se niso mogle dogovoriti o ustavni in volilni reformi, visoki predstavnik pa je na svojo pobudo štirikrat uporabil bonska pooblastila, med drugim glede volilnih standardov, financiranja volitev in sprememb ustave entitete Federacije BiH. Sprejetje reform pravne države je bilo odloženo in zamuja. Evropski svet je junija 2022 voditelje in voditeljice Bosne in Hercegovine pozval, naj nujno dokončajo ustavno in volilno reformo, ki še potekata. Ti reformi bi bilo treba pospešiti kot najpomembnejšo prednostno nalogo.
Komisija zato priporoča, naj Svet Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke, pod pogojem, da Bosna in Hercegovina izvede naslednje korake:
–prednostno sprejme spremembe o integriteti v obstoječem zakonu o visokem sodnem in tožilskem svetu;
–sprejme nov zakon o visokem sodnem in tožilskem svetu ter sprejme zakon o sodiščih Bosne in Hercegovine;
–sprejme zakon o preprečevanju navzkrižja interesov;
–sprejme odločne ukrepe za okrepitev preprečevanja korupcije in organiziranega kriminala ter boja proti njima;
–odločno pospeši prizadevanja za zagotovitev učinkovitega usklajevanja zmogljivosti za upravljanje meja in migracij na vseh ravneh ter delovanja azilnega sistema;
–zagotovi prepoved mučenja, zlasti z vzpostavitvijo nacionalnega preventivnega mehanizma proti mučenju in grdemu ravnanju;
–zagotovi svobodo izražanja in svobodo medijev ter zaščito novinarjev, zlasti z zagotavljanjem ustreznega sodnega ukrepanja v primerih groženj novinarjem in medijskim delavcem ter nasilja nad njimi;
–zagotovi rezultate pri delovanju usklajevalnega mehanizma za zadeve EU na vseh ravneh, vključno z razvojem in sprejetjem nacionalnega programa za sprejetje pravnega reda EU.
Komisija je pripravljena še naprej podpirati prizadevanja Bosne in Hercegovine na njeni evropski poti z nadaljnjim sodelovanjem v političnem dialogu ter vzpostavitvijo političnega foruma na visoki ravni za spremljanje izvajanja zgoraj navedenih korakov in poročanje o nadaljnjem napredku na terenu. Ko bo 14 ključnih prednostnih nalog izpolnjenih, bo Komisija lahko priporočila začetek pogajanj z Bosno in Hercegovino za pristop k EU.
17.Kosovo je bilo politično stabilno in organi so še naprej vidno izkazovali svojo zavezanost evropski poti Kosova. To politično okolje je prispevalo k temu, da je Kosovo okrepilo svoja prizadevanja za izvajanje reform, povezanih z EU, in stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Občinske volitve, ki so potekale oktobra in novembra 2021, so bile na splošno dobro organizirane, pregledne in konkurenčne. Kosovo mora povečati prizadevanja za okrepitev demokracije, javne uprave in pravne države ter boj proti korupciji. Prav tako bi moralo pospešiti izvajanje svoje nove energetske strategije, da bi vzpostavilo energetsko odpornost.
Kar zadeva normalizacijo odnosov s Srbijo, je Kosovo še naprej sodelovalo v dialogu. Vendar mora kosovska vlada spoštovati svoje prejšnje zaveze in se zavezati, da bo v celoti izvajala vse pretekle sporazume, sklenjene z dialogom. Nadalje si mora Kosovo še naprej močno prizadevati za izogibanje ukrepom, ki spodkopavajo stabilnost, in retoriki, ki ni naklonjena dialogu. Prispevati bi moralo k ugodnemu okolju za sklenitev pravno zavezujočega sporazuma o normalizaciji s Srbijo, tudi v svojih mednarodnih odnosih. Od Kosova se pričakuje, da bo v prihodnjem obdobju bolj konstruktivno sodelovalo v pogajanjih o pravno zavezujočem sporazumu o normalizaciji in pokazalo pripravljenost za kompromis, da bi dosegli hiter in konkreten napredek.
Predlog Komisije za liberalizacijo vizumskega režima še čaka na obravnavo v Svetu in bi ga bilo treba obravnavati čim prej. Komisija ohranja svojo oceno iz julija 2018, da Kosovo izpolnjuje vsa merila za liberalizacijo vizumskega režima, in pozdravlja dejstvo, da se bodo razprave v Svetu kmalu nadaljevale.
18.Evropski svet je večkrat znova potrdil, da ima strateški interes za stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega sodelovanja s Turčijo. Junija 2022 je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nedavnih ponavljajočih se ukrepov in izjav Turčije. Turčija mora spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav članic EU. Evropski svet je ob sklicevanju na svoje prejšnje sklepe in izjavo z dne 25. marca 2021 poudaril, da od Turčije pričakuje, da bo v celoti spoštovala mednarodno pravo, umirila napetosti v interesu regionalne stabilnosti v vzhodnem Sredozemlju in trajno spodbujala dobre sosedske odnose. Okrepljena prizadevanja na ključnih področjih skupnega interesa so se nadaljevala.
V zvezi z rusko vojno agresijo proti Ukrajini je Turčija želela olajšati neposredne pogovore ter si je prizadevala za umiritev razmer in premirje. Skupaj z Združenimi narodi je tudi prevzela pomembno diplomatsko pobudo za olajšanje izvoza ukrajinskega žita. Dogovor, dosežen julija 2022 v Istanbulu, je odprl pot komercialnemu izvozu hrane iz ključnih ukrajinskih pristanišč in naj bi pomagal preprečiti pomanjkanje hrane za milijone ljudi po vsem svetu.
Dejstvo, da se Turčija ni pridružila omejevalnim ukrepom EU proti Rusiji, je skrb vzbujajoče zaradi prostega pretoka izdelkov, vključno z blagom z dvojno rabo, znotraj carinske unije EU-Turčija. To je razlog za vse večjo zaskrbljenost, ki zahteva pozorno spremljanje na ravni EU. Poleg tega je Turčija podpisala memorandum o soglasju za nadaljnji razvoj svojih gospodarskih in trgovinskih odnosov z Rusijo. EU je odločena, da bo zagotovila učinkovitost omejevalnih ukrepov, sprejetih v odziv na rusko vojno agresijo proti Ukrajini.
Od Turčije se pričakuje, da bo dejavno podpirala pogajanja o pravični, celoviti in izvedljivi rešitvi ciprskega vprašanja v okviru ZN v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN in načeli, na katerih temelji EU. Turčija mora v zvezi z Varošo nemudoma preklicati napovedane enostranske ukrepe in vse ukrepe, sprejete od oktobra 2020, ki so v nasprotju z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN. Poleg tega mora nujno izpolniti svoje obveznosti glede celovitega in nediskriminatornega izvajanja dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med EU in Turčijo ter odpraviti vse ovire za prosti pretok blaga, ki med drugim vključujejo omejitve neposrednih prometnih povezav z Republiko Ciper.
V delovanju turških demokratičnih institucij obstajajo resne pomanjkljivosti. Turčija ni obravnavala resnih pomislekov EU glede nadaljnjega poslabšanja demokracije, pravne države, temeljnih pravic in neodvisnosti sodstva. Ta negativni trend mora nemudoma obrniti z obravnavanjem oslabitve učinkovitega sistema zavor in ravnovesij v političnem sistemu. Dialog o pravni državi in temeljnih pravicah ostaja sestavni del odnosov med EU in Turčijo.
Izjava EU in Turčije iz marca 2016 je še naprej prinašala rezultate, Turčija pa je imela še naprej ključno vlogo pri obravnavanju migracij vzdolž vzhodnosredozemske poti. Vendar se vračanje z grških otokov še ni ponovno začelo, nedovoljene migracije na Ciper in v Italijo pa so se znatno povečale. Turčija je nadaljevala obsežna prizadevanja za sprejem zelo velikega števila beguncev, EU pa je še naprej izkazovala solidarnost, zlasti z dodatnim finančnim prispevkom za begunce in gostiteljske skupnosti v Turčiji (skoraj 10 milijard EUR od leta 2016).
Kar zadeva gospodarstvo, se je še povečala zaskrbljenost glede ustvarjanja makroekonomskega neravnotežja, pravilnega delovanja tržnega gospodarstva Turčije in pomanjkanja neodvisnosti regulativnih organov. EU in Turčija imata še naprej koristi od carinske unije EU-Turčija. Turčija bi morala kljub omejenemu pozitivnemu razvoju še naprej tesno sodelovati s Komisijo pri obravnavanju trgovinskih omejitev, ki ovirajo nemoteno delovanje carinske unije.
VI. PRILOGE
1.Povzetki ugotovitev poročil
2.Izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan
3.Statistični podatki
4.Kazalniki tretjih strani o stanju demokracije, dobrega upravljanja in pravne države v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah