EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 10.3.2020

COM(2020) 94 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Dolgoročni akcijski načrt za boljše izvajanje in uveljavljanje pravil enotnega trga

Uvod

Enotni trg je med največjimi dosežki Evropske unije. Kot eden od osrednjih elementov evropskega projekta je v zadnjih desetletjih spodbujal rast ter lajšal življenje evropskih potrošnikov in delovanje evropskih podjetij. EU je zaslužna za 18 % svetovne gospodarske proizvodnje, kar jo uvršča na drugo mesto, takoj za Združene države Amerike. Z dobro delujočim enotnim trgom imajo državljani EU večjo izbiro storitev in izdelkov ter boljše zaposlitvene možnosti. Poleg tega enotni trg zagotavlja velik domači trg za gospodarske subjekte EU, obenem pa spodbuja trgovino in konkurenco ter povečuje učinkovitost. To je bistvenega pomena pri uresničevanju zelene in digitalne preobrazbe EU, prav tako pa služi kot odskočna deska za konkurenčnost na svetovni ravni.

Kot eden od temeljev evropske industrijske preobrazbe je enotni trg osrednji element danes sprejete nove industrijske strategije za Evropo 1 . Da bi imeli od enotnega trga koristi vsi, pravo EU vzpostavlja skupna pravila, ki odpravljajo ovire ter lajšajo pretok blaga in storitev po vsej EU, hkrati pa varujejo potrošnike.

Ta pravila lahko imajo predvidene učinke zgolj, če so ustrezno zasnovana in se ustrezno uveljavljajo. Vendar skladnost s pravili enotnega trga ni zadovoljiva. Sporočilo o ovirah za enotni trg kaže, da so še vedno prisotne številne ovire 2 , ki prepogosto izhajajo iz nepravilne ali nepopolne uporabe že dogovorjene zakonodaje EU na nacionalni ravni. V zvezi s pravico udeležencev na trgu in vlagateljev do prostega gibanja še vedno obstajajo regulativne in upravne ovire, Evropejci pa so zaradi pomanjkanja praktičnega nadzora, inšpekcijskih pregledov, odkrivanja in sankcioniranja gospodarskih subjektov, ki kršijo pravila enotnega trga, izpostavljeni nedovoljenim ali nevarnim izdelkom in storitvam.

Tako države članice kot Komisija so skozi celotni življenjski cikel predpisov odgovorne za zagotavljanje spoštovanja pravil enotnega trga in uveljavljanje pravic državljanov.

Države članice morajo poskrbeti za pravilno uporabo zakonodaje, o kateri so se dogovorile kot evropske zakonodajalke. Prav tako so odgovorne za odkrivanje in odpravljanje kršitev pravil enotnega trga na svojem ozemlju. Komisija mora kot varuhinja Pogodbe pozorno spremljati, ali vse države članice izvajajo in spoštujejo pravila enotnega trga, ter odločno ukrepati v okviru postopkov za ugotavljanje kršitev, če se pravila ne upoštevajo.

Evropski svet je Komisijo marca 2019 pozval, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami pripravi dolgoročni akcijski načrt za boljše izvajanje in uveljavljanje pravil enotnega trga. Države članice so se po tem pozivu ponovno zavezale k strožjemu uveljavljanju pravil 3 . Komisija pozdravlja poziv Evropskega sveta in se strinja s stališčem držav članic, da je treba izvajanje in spoštovanje pravil enotnega trga bistveno izboljšati.

Ta akcijski načrt na podlagi prenovljenega partnerstva med državami članicami in Komisijo ter ob upoštevanju ugotovitev iz današnjega sporočila o ovirah za enotni trg predstavlja vrsto ukrepov, katerih cilj je čim bolj povečati uspešnost in učinkovitost spoštovanja in uveljavljanja pravil po vsej EU.

Trenutni izzivi v zvezi z izvrševanjem

Trgovina na enotnem trgu zagotavlja 56 milijonov delovnih mest v Evropi 4 , njene gospodarske koristi pa naj bi znašale med 8 % in 9 % BDP EU 5 . Ocenjuje se, da bi z nadaljnjimi izboljšavami enotnega trga za proizvodne izdelke ustvarili od 183 do 269 milijard EUR letno, nadaljnje povezovanje trgov storitev pa bi lahko letno prineslo dodatnih 297 milijard EUR 6 . Samo z navedenima zneskoma bi lahko gospodarske koristi povečali z 8–9 % na približno 12 % BDP.

Včasih se zdi, da države članice kršijo dogovorjena pravila enotnega trga ali ustvarjajo in dopuščajo ovire v nacionalnem pravu, da bi ustvarile dodatno zaščito na svojem trgu in zagotovile koristi za nacionalna podjetja. Vendar so morebitne koristi pogosto zelo kratkoročne, vpliv na evropska podjetja pa je lahko veliko bolj škodljiv, saj takšna odstopanja otežujejo razvoj v zares enakih konkurenčnih pogojih in ustvarjanje podjetij, ki bi imela vodilno vlogo na svetovni ravni, ter s tem od znotraj načenjajo enake konkurenčne pogoje. To še posebej škoduje MSP in zagonskim podjetjem. Večja podjetja imajo sredstva za izpolnjevanje različnih pravil, MSP pa bolj trpijo zaradi upravnega bremena in kompleksnosti, zlasti pri čezmejnem poslovanju na enotnem trgu. Zato so enotni trg ter njegovo ustrezno izvajanje in izvrševanje ključnega pomena za strategijo za MSP 7 , ki je bila prav tako sprejeta danes.

Nezadostno ali nepravilno izvajanje in pomanjkljivo izvrševanje imata škodljive posledice tako na evropski kot na nacionalni ravni. Državljani in podjetja ne morejo v celoti izkoristiti pravice do prostega gibanja, podjetja ne morejo ustvariti ekonomije obsega, ki jo lahko omogoči enotni trg, potrošniki se soočajo s tveganji neskladnih izdelkov ali manjšo izbiro, ogrozi se zanesljiva oskrba z energijo, poleg tega pa se oteži doseganje okoljskih in podnebnih ciljev EU. Podjetja, ki spoštujejo zakonodajo, izgubijo tržni delež zaradi nepoštene konkurence podjetij, ki ne upoštevajo pravil in ponujajo neskladne izdelke ali ne spoštujejo pravil glede socialne zaščite.

Skupna prizadevanja držav članic in Komisije

Predpogoj za izvrševanje pravil enotnega trga je njihova pravilna uporaba v posameznih državah članicah in v vseh evropskih javnih organih, prav tako pa je pomembno sankcioniranje kršitev, po potrebi tudi s postopki za ugotavljanje kršitev. Poleg tega so potrebni nadzor, inšpekcijski pregledi in sankcioniranje gospodarskih subjektov ter odstranjevanje njihovih nezakonitih izdelkov s trga, ne glede na to, ali so nevarni, ponarejeni ali neskladni z okoljskimi predpisi, predpisi glede energijske učinkovitosti ali drugimi pravili.

A če želimo izkoristiti prednosti enotnega trga, mora biti izvrševanje širše in zajemati celotno življenjsko dobo ustreznih pravil, od zasnove do uporabe. Za to je potrebno sodelovanje na vseh ravneh upravljanja v EU, od lokalnih in regionalnih organov ter sodišč do evropske ravni. Prav tako je treba izvrševanje obravnavati kot stalen postopek, ki se začne z oblikovanjem pravil in nadaljuje z njihovim prenosom v nacionalno pravo držav članic, kadar je to ustrezno, ter njihovo uporabo in sankcioniranjem kršitev. Bistveno je, da si države članice in Komisija medsebojno pomagajo pri izpolnjevanju skupne odgovornosti.

Preventivni ukrepi so pomembno sredstvo, s katerim se je mogoče izogniti potrebi po popravnih ukrepih v poznejših fazah. Kadar ni mogoče zagotoviti predhodne skladnosti s pravili enotnega trga, se državljani in podjetja lahko znajdejo pred regulativnimi ali upravnimi ovirami in pričakujejo, da bodo odstranjene z uspešnim naknadnim posredovanjem. Potrebno je dobro delovanje izvršilnih organov, postopki in spremljanje morajo ustrezati svojemu namenu, akterji na terenu, kot so javni uslužbenci ali sodniki, pa morajo razumeti pravo EU in ga biti zmožni uporabljati pri svojem delu.

Da se zaščitijo pravice posameznikov in podjetij, morajo države članice zagotoviti skladnost z zakonodajo o enotnem trgu. To se mora začeti v fazi oblikovanja nacionalne zakonodaje in še naprej upoštevati tudi pri posameznih sodnih ali upravnih odločbah. Komisija mora države članice podpirati pri preprečevanju oblikovanja novih ovir za enotni trg ter prenosu in uporabi prava EU, po potrebi pa tudi uvesti popravne ukrepe.

Pravo partnerstvo med različnimi akterji, odgovornimi za izvajanje in izvrševanje na evropski in nacionalni ravni, bo ključnega pomena pri premagovanju obstoječih ovir za enotni trg. Pomagalo bo pri pripravi usmerjenih izvršilnih ukrepov in povečanju skladnosti z zakonodajo o enotnem trgu.

Za okrepitev sodelovanja na področju izvrševanja pravil enotnega trga bo vzpostavljena projektna skupina za uveljavljanje pravil enotnega trga, v katero bodo vključene države članice in Komisija. Ta projektna skupina se bo redno sestajala in ocenjevala stanje v zvezi s skladnostjo nacionalne zakonodaje s pravili enotnega trga, prednostno obravnavala najnujnejše ovire, se odzivala na neupravičeno čezmerno prenašanje, razpravljala o težavah v zvezi s horizontalnim izvrševanjem in spremljala izvajanje tega akcijskega načrta. Redno bo poročala Svetu za konkurenčnost ter Odboru Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov.

Projektna skupina bo dopolnjevala prihodnjo mrežo za sodelovanje med nacionalnimi koordinatorji za izvrševanje, pri čemer se bo opirala na obstoječi okvir posvetovalnega odbora za notranji trg. Ta oblika bo omogočala izmenjavo informacij in dobrih praks glede tega, kako nacionalne uprave analizirajo in obravnavajo pomembne primere na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, med Komisijo in državami članicami. Preučile se bodo nadaljnje možnosti za izboljšanje usklajevanja in komunikacije glede posebnih zadev v zvezi z izvrševanjem med organi držav članic, odgovornimi za nadzor enotnega trga.

Pregled enotnega trga bo za države članice in Komisijo uporabno orodje za spremljanje uspešnosti pri uporabi pravil enotnega trga, ki bo prispevalo k uspešnemu izvajanju in ohranjanju zagona zanj. Komisija bo posodobila pregled enotnega trga, da bo bolje odražal stanje končnih uporabnikov na enotnem trgu in podprl evropski semester. Z uporabo dodatnih kazalnikov bo lažje oceniti, ali enotni trg pravilno deluje na področjih, na katerih se od njega največ pričakuje, kot so izdelki, storitve, finančni ali digitalni trgi, mrežne gospodarske panoge, npr. energetika, ter podatkovno in krožno gospodarstvo. Komisija bo zato po posvetovanju z državami članicami predlagala uporabo ambicioznih dodatnih kazalnikov, tudi glede uspešnosti držav članic na navedenih področjih.

Akcijski načrt za boljše izvajanje in uveljavljanje pravil enotnega trga

I    Izboljšanje poznavanja pravil enotnega trga in ozaveščenosti o njih

Nacionalni organi in gospodarski subjekti, zlasti MSP, se pogosto ne zavedajo priložnosti in koristi, ki izhajajo iz zakonodaje o enotnem trgu. Prav tako imajo lahko težave s popolnim razumevanjem svojih obveznosti na podlagi prava EU, zaradi česar se pojavljajo težave v zvezi z zagotavljanjem skladnosti in uveljavljanjem. Cilj predlaganih ukrepov je izboljšati poznavanje pravil enotnega trga in ozaveščenost o njih med nacionalnimi organi in sodišči, ki ta pravila vsakodnevno uporabljajo, pa tudi med državljani in podjetji.

üUKREP ŠT. 1: Program priprave več posebnih orodij za usmerjanje, namenjenih nacionalnim organom

Da bi izboljšala skladnost in preprečila segmentacijo trga, bo Komisija okrepila smernice za države članice in podjetja ter zagotovila orodja za boljše usklajevanje na nekaterih področjih, med drugim tako, da bo:

omed zakonodajnimi pogajanji opredelila področja, na katerih bi lahko prišlo do težav pri prenosu in uporabi, ter po potrebi razmislila o objavi smernic. Ta postopek je bil že uporabljen pri nedavno sprejetih pravilih o avdiovizualnih medijskih storitvah 8 in avtorski pravici 9 ;

oizdala smernice o zakonodajnih instrumentih v digitalni dobi (revidirana pravila o telekomunikacijah, kibernetski varnosti, avtorski pravici, avdiovizualnih storitvah);

oposodobila Priročnik o uveljavljanju direktive o storitvah 10 , tako da bo zajeta nedavna sodna praksa v zvezi z osrednjimi elementi direktive o storitvah, in objavila smernice glede pravnih vprašanj, ki se porajajo, na primer zaradi novih poslovnih modelov in novih načinov zagotavljanja storitev;

ovzpostavila centralno informacijsko točko za praktična vprašanja, s katerimi se javni uslužbenci v državah članicah pri svojem delu vsakodnevno srečujejo ob uporabi zakonodaje o enotnem trgu. Ta točka bo vzpostavljena v sodelovanju z državami članicami, pri čemer se bodo postopoma prostovoljno vključevale posebne nacionalne ureditve, vzpostavljene za izvajanje prava EU;

oposodobila smernice o uporabi členov 34–36 PDEU 11 ;

oobjavila smernice o strateških (družba, inovacije, okolje) in drugih vidikih (nedovoljeno dogovarjanje) javnega naročanja ter predlagala priporočilo o sistemih preverjanja;

oobjavila smernice o načelu vzajemnega priznavanja 12 ;

oobjavila smernice o direktivi o odgovornosti za proizvode 13 ;

oobjavila smernice o členu 4 uredbe o nadzoru trga 14 ;

oposodobila Modri vodnik za izvajanje harmoniziranih predpisov EU o proizvodih 15 ;

oobjavila posodobljena priporočila za reforme na področju regulacije poklicnih storitev na podlagi sporočila Komisije z dne 17. januarja 2017 16 . Ta priporočila temeljijo na kazalniku restriktivnosti, uporabljenem za oceno in primerjalno analizo nacionalnih zahtev na področju poklicnih storitev, da se upoštevajo nove spremembe v regulativnih okvirih držav članic in spodbudijo nadaljnje reforme. Takšne reforme lahko pozitivno vplivajo na mobilnost delavcev ter zmanjšajo pomanjkanje strokovno usposobljene delovne sile in neskladje v znanju in spretnostih, zlasti v okviru zelenega in digitalnega prehoda;

opodprla države članice pri prenosu evropskega akta o dostopnosti 17 , ki naj bi povečal razpoložljivost dostopnih proizvodov in storitev na trgu;

ovzpostavila platforme za izmenjavo z državami članicami, kot je platforma, ki se uporablja za direktive o javnem naročanju, za podrobno izmenjavo o posameznih vprašanjih med Komisijo in organi držav članic.

üUKREP ŠT. 2: Izboljšanje dostopa do informacij o pravilih in zahtevah za uporabnike

Enotni digitalni portal 18 bo z namenom izboljšanja poznavanja veljavnih pravil in obveznosti za podjetja ter zmanjšanja števila primerov neskladnosti zagotavljal dostop do celovitih informacij o pravilih in upravnih postopkih enotnega trga ter uporabnike usmerjal na najustreznejše službe za pomoč.

Kontaktne točke EU za proizvode, okrepljene z nedavno sprejetim blagovnim svežnjem 19 , bodo podjetjem zagotovile boljše in hitrejše informacije o pravilih, ki veljajo za njihove proizvode.

üUKREP ŠT. 3: Spletne platforme za spodbujanje skladnosti proizvodov

Prodajalci proizvodov na platformah za e-trgovanje morajo biti seznanjeni s pravili EU o proizvodih in poskrbeti, da se na trg EU ne dajejo nezakoniti in nevarni proizvodi. Morebitni ukrepi za izboljšanje skladnosti proizvodov, ki se tržijo prek spletnih platform, bodo analizirani v okviru akta o digitalnih storitvah. Poleg tega se bodo vprašanja v zvezi z varnostjo proizvodov, ki se tržijo prek spleta in v svetovni spletni dobavni verigi, upoštevala tudi pri reviziji direktive o splošni varnosti proizvodov 20 .

üUKREP ŠT. 4: Usposabljanje nacionalnih sodnikov in pravnikov ter izmenjava dobrih praks

Državljani in podjetja EU pričakujejo, da bodo nacionalna sodišča zaščitila njihove pravice na enotnem trgu. Zato je nujno, da so nacionalni sodniki dobro seznanjeni s pravom EU. Organiziranih bo več programov usposabljanja in seminarjev za sodnike in druge pravnike, odgovorne za izvrševanje zakonodaje o enotnem trgu, da se izboljša njeno poznavanje in razumevanje. Usposabljanja in seminarji bodo organizirani kot del nacionalne ponudbe usposabljanj, pa tudi v obliki usposabljanj na ravni EU, med drugim v okviru prihodnje revizije evropske strategije za usposabljanje na področju pravosodja.

üUKREP ŠT. 5: Krepitev zmogljivosti nacionalnih javnih uprav

Na zahtevo držav članic bodo namenski programi, kot je program za enotni trg, predlagan v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, zagotovili finančne spodbude in tehnično podporo za okrepitev zmogljivosti javnih uprav za izvajanje in izvrševanje.

Dostop do programa za enotni trg bo temeljil na primerjalnih kazalnikih za spremljanje boljšega izvrševanja v praksi, na primer v zvezi s pregledanimi sektorji, številom inšpektorjev ali številom proizvodov, ki so bili umaknjeni s trga. Uspešnost držav članic in ugotovljene potrebe bi bile nato povezane z dodelitvijo dodatnih možnosti za krepitev zmogljivosti, usposabljanj, izmenjav itd. V zvezi s tem se bodo preučile tudi nadaljnje možnosti za lajšanje in krepitev uporabe nacionalnih pravnih sredstev s strani podjetij in državljanov.

Na podlagi predlaganega programa za podporo reform lahko javni organi zaprosijo za tehnično pomoč, povezano s potrebami po reformah, ki jih navedejo države članice v skladu z evropskim semestrom, prednostnimi nalogami Unije in v ciklu gospodarskega upravljanja Unije.

Poleg tega četrta posodobitev akcijskega načrta za javno naročanje za leto 2020 21 vključuje vrsto novih pobud, ki bodo upravljavcem in upravičencem sredstev EU pomagale izboljšati njihove prakse javnega naročanja ter zagotovile enake konkurenčne pogoje in uporabo javnega naročanja kot strateškega orodja za uresničevanje ključnih ciljev politike.

üUKREP ŠT. 6: Krepitev zmogljivosti strokovnjakov na področju javnega naročanja in krepitev sodelovanja med nacionalnimi organi

Komisija bo skupaj z državami članicami razvila praktična orodja za izpopolnjevanje uradnikov, ki se ukvarjajo z javnim naročanjem, povezala javne kupce z namenom izmenjave strokovnega znanja, olajšala usposabljanje in spodbudila skupno nabavo v skladu s pričakovanji državljanov glede bolj okolju prijaznega, družbeno odgovornega in inovativnega javnega naročanja.

Komisija bo poleg tega spodbujala sodelovanje in izmenjavo praks v okviru mreže prvostopenjskih revizijskih organov za javno naročanje.

II    Izboljšanje prenosa, izvajanja in uporabe pravil EU

Nepravilen prenos, izvajanje in uporaba pravil EU ovirajo nemoteno delovanje enotnega trga.

üUKREP ŠT. 7: Strukturiran dialog za boljši prenos direktiv o enotnem trgu

Za pravočasen in čim bolj pravilen prenos direktiv v nacionalno zakonodajo bo v obdobju za prenos vzpostavljen strukturiran dialog med državami članicami in Komisijo. Ta strukturirani dialog pred sprejetjem zakonodaje v državah članicah bo olajšal preverjanja skladnosti. Prenos se lahko podpre z uporabo „dinamičnih virtualnih tabel skladnosti“ 22 , ki omogočajo spremljanje nacionalnih zakonov, vključno z naknadnimi spremembami ali razveljavitvami. Države članice bi morale po sprejetju nacionalnih zakonov Komisiji predložiti jasno in natančno razlago glede tega, katere nacionalne določbe prenašajo ustrezne obveznosti iz direktiv 23 . Pri tem bo posebna pozornost namenjena neupravičenemu čezmernemu prenašanju.

üUKREP ŠT. 8: Partnerstvo za izvrševanje uredb o enotnem trgu

Za boljše izvrševanje določb uredb o enotnem trgu, ki zahtevajo ukrepanje držav članic (npr. vzpostavljanje struktur ali razvoj postopkov) pred začetkom njihove uporabe, bodo takoj po političnem dogovoru o posamezni uredbi organizirana namenska srečanja Komisije in držav članic. V pomoč državam članicam pri izvajanju takšnih določb v skladu z uredbami bodo veliko pred začetkom veljavnosti ustreznih določb organizirane delavnice v zvezi z njihovim izvrševanjem 24 .

III    Čim bolj učinkovita uporaba preventivnih mehanizmov

Izogibanje nacionalnim ukrepom držav članic, ki bi bili v nasprotju s pravom EU, bo pripomoglo k enakim konkurenčnim pogojem za državljane in podjetja na enotnem trgu ter pomagalo preprečiti dolgotrajne postopke za ugotavljanje kršitev. Čim bolj učinkovita uporaba obstoječih orodij za obveščanje o takšnih ukrepih bo na primer krepila skladnost s pravili EU.

üUKREP ŠT. 9: Izboljšanje predhodnih ocen omejevalne regulacije na podlagi direktive o preskusu sorazmernosti

Za preprečevanje ustvarjanja novih omejitev v nacionalnih predpisih bo Komisija državam članicam pomagala in jih usmerjala ter spodbujala izmenjavo dobrih praks v zvezi s predhodnimi ocenami sorazmernosti na podlagi direktive o preskusu sorazmernosti 25 , v skladu s katero morajo države članice natančno oceniti sorazmernost nove nacionalne regulacije poklicev pred njenim sprejetjem.

üUKREP ŠT. 10: Racionalizacija delovanja direktive o preglednosti enotnega trga

V skladu z bolj strateškim pristopom Komisije k izvršilnim ukrepom 26 bo prihodnje izvajanje direktive o preglednosti enotnega trga 27 temeljilo na štirih oseh: (i) države članice bodo priglasile vse osnutke tehničnih predpisov v zvezi z blagom in storitvami informacijske družbe; (ii) Komisija bo sprejela nadaljnje ukrepe glede vseh priglasitev, v zvezi s katerimi bodo obstajali pomisleki o neskladnosti s pravom EU; (iii) pri oblikovanju nadaljnjih ukrepov bo Komisija posebej pozorna na ukrepe držav članic z največjim učinkom na enotni trg; (iv) Komisija bo spremljala zakonodajo, na katero se je odzvala na podlagi Direktive in ki bi brez ustreznih prilagoditev lahko postala predmet postopka za ugotavljanje kršitev.

Komisija bo poleg tega spodbujala nacionalne organe, naj se odzivajo na priglasitve drugih držav članic, da se vzpostavi okvir za redne stike med nacionalnimi regulativnimi organi in organi, odgovornimi za izvajanje direktive o preglednosti enotnega trga, ter spodbudi regulativno zbliževanje nacionalnih predpisov. Če se bo obstoječa raven usklajenosti izkazala za nezadostno, bo Komisija temeljito preučila, ali je potrebno večje usklajevanje na evropski ravni.

üUKREP ŠT. 11: Preprečevanje novih ovir pri zagotavljanju storitev na enotnem trgu

Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj hitro sprejmeta zakonodajni predlog nove direktive o obveščanju na področju storitev 28 , da se preprečijo neupravičene ovire na enotnem trgu storitev. Pred sprejetjem predloga bo Komisija sprejela ukrepe za zagotovitev, da države članice spoštujejo obstoječo obveznost obveščanja iz direktive o storitvah, da se opredelijo in odstranijo nove potencialne regulativne ovire.

üUKREP ŠT. 12: Izkoriščanje vseh prednosti mehanizma obveščanja na podlagi direktive o elektronskem poslovanju

Države članice, ki utemeljeno in sorazmerno omejijo svobodo zagotavljanja čezmejnih storitev informacijske družbe, morajo državo članico ustanovitve in Komisijo obvestiti o nacionalnih ukrepih, ki omejujejo navedeno svobodo, vendar se vse prednosti tega mehanizma obveščanja na podlagi direktive o elektronskem poslovanju 29 še ne izkoriščajo. Morebitni ukrepi za izboljšanje sodelovanja med državami članicami ter orodja v okviru mehanizma obveščanja bodo analizirani med pripravljalnim delom v zvezi z aktom o digitalnih storitvah.

IV    Odkrivanje neskladnosti na enotnem trgu in na zunanjih mejah

Za ohranjanje nemotenega delovanja enotnega trga morajo biti po sprejetju in začetku veljavnosti nacionalnih pravil Komisija in države članice zmožne odkrivati neskladnosti. V ta namen morajo imeti Komisija in organi držav članic orodja, ki izboljšujejo njihove zmogljivosti odkrivanja, preiskovanja in hitre izmenjave informacij.

üUKREP ŠT. 13: Racionalizacija informacijskih sistemov enotnega trga in vzpostavitev platforme za spletno izvrševanje predpisov (laboratorij za spletno izvrševanje)

Komisija in države članice uporabljajo več informacijskih sistemov, prek katerih si izmenjujejo informacije o nezakonitih in neskladnih industrijskih in potrošniških izdelkih. Za zmanjšanje razdrobljenosti takšnih informacijskih sistemov 30 bo Komisija:

ovzpostavila enotno evropsko informacijsko vstopno točko za organe za nadzor nad neživilskimi izdelki, prek katerega bo mogoče dostopati do obstoječih sistemov, kot sta ICSMS in RAPEX, in prihodnjega enotnega carinskega okenca ter med njimi usmerjeno izmenjevati podatke v skladu z veljavno zakonodajo;

oskupaj z državami članicami zagotovila, da bo informacijski sistem za notranji trg (IMI) postal privzeto orodje za upravno sodelovanje na enotnem trgu, pri čemer se bodo izkoristili razpoložljivi podatki in informacije ter ocenilo upravno sodelovanje na nekaterih področjih enotnega trga;

ov okviru enotnega digitalnega portala in na podlagi izkušenj s spletiščem Zmanjšajte breme 31 oblikovala orodje za sporočanje ovir na enotnem trgu, ki bo državljanom in podjetjem omogočalo anonimno poročanje o regulativnih ovirah, s katerimi se srečujejo pri uveljavljanju svojih pravic na notranjem trgu;

oskupaj z državami članicami v celoti izkoristila sistem upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC) za izboljšanje izvrševanja agroživilske zakonodaje EU (vključno z zakonodajo o zdravju živali in rastlin). IMSOC bo povezal ustrezne obstoječe informacijske sisteme (iRASFF 32 , ADIS (prej ADNS) 33 , EUROPHYT 34 , TRACES 35 ) ter omogočil izmenjavo informacij med njimi;

opreučila, ali je laboratorij za preskušanje in uporabo naprednih rešitev informacijske tehnologije, financiran v okviru programa za enotni trg ali programa za digitalno Evropo, mogoče vključiti v obstoječe strukture, kot so mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov, mreža EU za skladnost izdelkov ali observatorij EUIPO, ali ga povezati z njimi.

üUKREP ŠT. 14: Okrepitev boja proti ponarejenim in nezakonitim izdelkom

Komisija in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) sodelujeta z nacionalnimi organi v državah članicah in tretjih državah v okviru medsebojne upravne pomoči pri nedovoljenem uvozu/izvozu in prispevata k preprečevanju vstopa nedovoljenih izdelkov na enotni trg.

Danes se nedovoljeni izdelki v EU ne zgolj uvažajo, temveč v njej tudi proizvajajo ali sestavljajo iz uvoženih sestavnih delov, nato pa se dajejo na enotni trg ali tržijo na njem. OLAF v takšnih primerih ne more posredovati, saj trenutno nima pooblastil za obravnavo primerov znotraj EU.

Za okrepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine ter prepovedi ali omejitev dajanja nezakonitega ali ponarejenega blaga na enotni trg bi se Komisija in države članice lahko zgledovale po pravilih o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah ter razmislile o razširitvi pooblastil urada OLAF.

üUKREP ŠT. 15: Okrepitev izvrševanja v agroživilski verigi

Varna, trajnostna živila in njihov prost pretok sta bistvena vidika notranjega trga. To pomembno prispeva k zdravju in dobremu počutju državljanov, pa tudi k uresničevanju njihovih družbenih in gospodarskih interesov.

Za preverjanje skladnosti gospodarskih subjektov s pravom EU so odgovorne države članice, Komisija pa v državah članicah in tretjih državah vsako leto izvede približno 220 revizij na kraju samem, s katerimi preverja, ali so nadzorni sistemi učinkoviti in organi izpolnjujejo svoje pravne obveznosti. Komisija bo spodbudila izvrševanje prava EU v agroživilski verigi, med drugim z usmerjenimi revizijami in sistematičnim spremljanjem, da se preveri, ali države članice odpravljajo pomanjkljivosti.

Poleg tega bo Komisija še naprej podpirala države članice s programom „Boljše usposabljanje za varnejšo hrano“, ki je namenjen usposabljanju osebja javnih uprav za boljše izvajanje pravil EU.

Primeri goljufij s hrano lahko ogrozijo zaupanje potrošnikov v prehranski sistem EU in vplivajo na delovanje notranjega trga. Komisija bo zato okrepila prizadevanja EU na področju preprečevanja agroživilskih goljufij kot del strategije „od vil do vilic“.

üUKREP ŠT. 16: Razvoj sistemov označevanja in sledljivosti

Sledljivost je ključnega pomena za izvrševanje. Sistemi označevanja in sledljivosti lahko delujejo le, če informacije, ki spremljajo izdelek po dobavni verigi, omogočajo avtomatizirano preverjanje skladnosti na carini. Komisija bo v sodelovanju z državami članicami preučila in spodbujala uporabo digitalnih orodij, ki bi omogočila bolj ciljno usmerjen nadzor na zunanjih mejah in znotraj EU. To zajema razvoj sistemov označevanja in sledljivosti (kot so kode QR, radiofrekvenčna identifikacija (RFID), blokovne verige itd.), s katerimi bi se posebne informacije v zvezi s skladnostjo varno prenašale vzdolž dobavne verige, ob upoštevanju obstoječih instrumentov, kot je evropska podatkovna zbirka za označevanje energijske učinkovitosti. S finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja za obdobje 2021–2027 bo razvita nova carinska oprema za branje in preverjanje kodiranih informacij. Poleg tega bodo vprašanja glede sledljivosti ocenjena pri reviziji direktive o splošni varnosti proizvodov.

Komisija si bo prizadevala za digitalno predložitev informacij o skladnosti (tj. že obstoječe „izjave EU o skladnosti“) za industrijske in potrošniške izdelke, ki se na carini deklarirajo za sprostitev v prosti promet. Pri tem bo tudi ocenila učinek na MSP in zlasti mikropodjetja ter opredelila potrebne blažilne ukrepe.

Nadalje bosta imela v okviru nove agende za potrošnike označevanje in zagotavljanje sledljivosti ključno vlogo pri krepitvi vloge potrošnikov v zelenem in digitalnem prehodu. Komisija bo opredelila najboljše uporabe digitalnih orodij za zagotavljanje čim bolj zanesljivih informacij potrošnikom, da bodo lahko kupovali ozaveščeno in z gotovostjo, zlasti v primeru čezmejnih nakupov.

V    Krepitev izvrševanja na terenu

Kljub vsem prizadevanjem za vzpostavitev kulture skladnosti z zakonodajo o enotnem trgu obstajajo regulativne ovire, ki izhajajo iz neskladnosti in zaradi katerih je potrebno učinkovito naknadno posredovanje. Tudi v tej fazi je ključno sodelovanje med organi držav članic in Komisijo.

üUKREP ŠT. 17: Mreža EU za skladnost izdelkov

Potrošnikom se še vedno dajejo na voljo številni neskladni izdelki, pogosto prek spleta; to ogroža potrošnike in poklicne končne uporabnike, prav tako pa izkrivlja konkurenco. Za okrepitev sodelovanja med organi za nadzor trga v neživilskem sektorju iz Uredbe (EU) 2019/1020 36 bo Komisija v sodelovanju z državami članicami januarja 2021 vzpostavila mrežo EU za skladnost izdelkov. Ta bo zajemala enotne povezovalne organe, ki so jih nedavno ustanovile države članice, da bi zastopali njihove organe za nadzor trga. Poleg tega bo Komisija od julija 2021 spremljala delovanje mehanizma medsebojne pomoči iz Uredbe in ugotavljala, na katerih področjih države članice neutemeljeno zavračajo prošnje za informacije v zvezi s skladnostjo in prošnje za izvršilne ukrepe v primeru neskladnosti.

üUKREP ŠT. 18: Določitev SOLVIT kot privzetega orodja za reševanje sporov na enotnem trgu

Različna orodja za reševanje težav pokrivajo pravna področja, za katera bi bila sicer pristojna mreža SOLVIT 37 , in s tem povzročajo razdrobljenost na področju izvrševanja. Komisija in države članice bodo poskrbele za okrepitev mreže SOLVIT, da bo postala privzeto orodje za alternativno reševanje sporov na vseh področjih politike enotnega trga, pri katerih je potrebna odločitev uprave. Mreža se bo uporabljala v sedanji obliki ali pa se bo njen model, če bo to potrebno, prilagodil zahtevam novih pobud. Komisija in države članice bodo okrepile odnose med mrežo SOLVIT ter različnimi organi in mrežami na nacionalni in evropski ravni.

To je že predvideno za Evropski organ za delo 38 , ki je začel delovati oktobra 2019 in bo v celoti operativen do leta 2024. Evropski organ za delo bo Komisiji in državam članicam pomagal zagotavljati pravično, preprosto in učinkovito izvrševanje pravil EU o mobilnosti delovne sile in koordinaciji sistemov socialne varnosti, da bodo državljani in podjetja lažje izkoriščali prednosti enotnega trga. Oblikoval bo rešitve za izboljšanje dostopa državljanov in delodajalcev do kakovostnih informacij o evropski in nacionalni zakonodaji o mobilnosti delovne sile.

VI    Učinkovitejše reševanje postopkov za ugotavljanje kršitev

V primeru očitnih kršitev evropskega prava si bo Komisija prizadevala za dialog z zadevnimi državami članicami, da bi bolje razumela težave in našla rešitve zanje. Če dialogi ne bodo prinesli rezultatov, bo Komisija po potrebi brez oklevanja sprejela stroge in učinkovite izvršilne ukrepe. Boljše delovne ureditve, učinkovitejša uporaba vseh razpoložljivih upravnih orodij in okrepljeno sodelovanje bodo pospešili in poenostavili postopek odpravljanja kršitev.

üUKREP ŠT. 19: Boljše prednostno izvajanje izvršilnih ukrepov

Da bi bolje prednostno izvajala izvršilne ukrepe, kot je bilo določeno že leta 2016 39 , Komisija svoja prizadevanja usmerja na zadeve, ki glede na oceno gospodarskih, pravnih in političnih učinkov pomembno vplivajo na enotni trg. Na podlagi tega pristopa bo Komisija sprejemala letna strateška poročila o uveljavljanju pravil enotnega trga, v katerih bo navedla problematična področja in prednostne naloge v zvezi z uveljavljanjem ob upoštevanju ugotovitev evropskega semestra. Pri tem je zelo pomembno, da zainteresirane strani Komisijo obveščajo o kršitvah pravil enotnega trga in ji tako omogočijo celovito sliko, na podlagi katere lahko pripravi prednostno razvrstitev. V ta namen bo izvedena revizija sistema za vlaganje pritožb, da bo bolj združljiv s SOLVIT. Komisija bo spremljala poročila mreže SOLVIT, da bi opredelila potencialno pomembne strukturne težave. Poleg tega bo preučila možnost za razširitev uporabe orodja za pomoč potrošnikom pri boljšem ocenjevanju razpoložljivih pravnih sredstev, ki se trenutno preskuša na platformi za spletno reševanje sporov, na druga področja politike enotnega trga.

üUKREP ŠT. 20: Jasna in dosledna obravnava zadev

Zaupanje v sistem izvrševanja temelji na pravočasni obravnavi pritožb in sankcioniranju kršitev. Zato bo Komisija še bolj racionalizirala svoje postopke obravnave zadev. V dveh mesecih bo pripravila predhodno oceno pritožb, da se omogoči odgovor pritožnikom. Če bo zbranih dovolj informacij, bi ta že moral zajemati jasno odločitev o tem, ali 1) se pritožba ne bo obravnavala; 2) bo pritožba posredovana organom za reševanje sporov, kot je SOLVIT; 3) bo sprožen dialog med Komisijo in zadevno državo članico ali 4) bo takoj sprožen postopek za ugotavljanje kršitev.

üUKREP ŠT. 21: Boljša uporaba sistema EU Pilot

Sistem EU Pilot je koristno orodje za pridobivanje informacij v fazi dialoga z državami članicami pred začetkom postopka za ugotavljanje kršitev. Za boljše usmerjanje in oblikovanje sistema kot hitrega in učinkovitega orodja, ki podpira v rešitve usmerjen dialog z državami članicami, namerava Komisija EU Pilot uporabiti pod jasnimi pogoji in z jasnim časovnim razporedom za primere, za katere se zdi hitra rešitev v kratkem času dosegljiva.

Komisija bo:

ooblikovala jasna in objektivna merila za opredelitev primerov, v katerih bi bilo treba uporabiti EU Pilot;

ov sodelovanju z državami članicami iskala pragmatične rešitve za pospešitev postopka ob hkratnem ohranjanju temeljnih pravic obeh strani v dialogu in učinkoviti rabi razpoložljivih vrhunskih sistemov;

opoiskala prožnejše načine izmenjave za reševanje kompleksnih vprašanj;

oob upoštevanju določene mere zaupnosti v odnosih z državami članicami delila informacije o vprašanjih, rešenih prek EU Pilot (v združeni obliki), z namenom širjenja primerov dobre prakse 40 .

üUKREP ŠT. 22: Sistematični redni sestanki o paketih kršitev

V dopisih, izmenjanih v postopkih za ugotavljanje kršitev (ki so podlaga za morebitni poznejši postopek pred Sodiščem), se včasih ne obravnavajo dovolj podrobno vse možne rešitve. Da bi se takšne formalne izmenjave dopolnile z neposrednimi stiki, bo Komisija razmislila o sestankih o paketih kršitev s posameznimi državami članicami, namenjenih posameznim področjem politike. Tovrstni sestanki bi lahko pomagali pri iskanju rešitev, skladnih s pravom EU, zato bi morali potekati redno, kadar je to potrebno. Ob skrbni pripravi lahko učinkovito rešijo nesporazume ter poiščejo rešitve, tako da izkoristijo strokovno znanje na ravni EU in nacionalni ravni. Sestanki o paketih kršitev bi se lahko združili ali organizirali skupaj z drugimi sestanki z državami članicami (npr. dialogi o skladnosti).

***

ZAKLJUČEK

Pri krepitvi kulture skladnosti sta bistvenega pomena močna politična zavezanost enotnemu trgu in učinkovito izvajanje njegovih pravil. Potrebni so politična odgovornost, preglednost ter obstoj učinkovitih sistemov za spodbujanje in spremljanje skladnosti.

Ta akcijski načrt je odgovor na poziv držav članic k ukrepanju in prvi korak k odpravi obstoječih izzivov v zvezi z izvajanjem in izvrševanjem. Ukrepi se nanašajo na vrsto težav, pri čemer so zajete vse faze in področja, na katerih bi lahko prišlo do težav pri izvajanju, in dejavnosti v zvezi z izvrševanjem tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, temeljijo pa na skupni zavezanosti lokalnih, regionalnih in nacionalnih akterjev ter akterjev EU. S temi ukrepi bodo Komisija in države članice omogočile, da bo enotni trg spodbudil naša podjetja ter zagotovil najboljšo izbiro za potrošnike. Skupaj lahko dosežemo, da bo enotni trg koristil vsem Evropejcem.

(1)      COM(2020) 102, 10.3.2020.

(2)      COM(2020) 93, 10.3.2020.

(3)    Svet za konkurenčnost je v sklepih z dne 27. maja 2019 to zahtevo nadalje razvil in Komisijo pozval k povečanju preglednosti in politične odgovornosti za ukrepe glede izvajanja in uveljavljanja. Države članice so nato večkrat poudarile pomen uveljavljanja pravil ter potrebo po trdnejšem partnerstvu in boljšem sodelovanju s Komisijo. To je bilo poudarjeno tudi v dopisu, ki so ga podpisale vse države članice in je bil predložen na seji Coreperja (2. del) 29. novembra 2019.

(4)    Højbjerre Brauer Schultz (2018), 25 years of the European Single Market (25 let evropskega enotnega trga), študija, ki jo je financiral danski organ za podjetništvo.

(5)      Sporočilo „Enotni trg v spreminjajočem se svetu“, COM(2018) 772.

(6)      Študija Evropskega parlamenta „Evropska dividenda v višini dva bilijona evrov – Opredelitev stroškov neukrepanja na ravni EU, 2019–2024“, str. 9–11, https://www.europarl.europa.eu/thinktank/en/document.html?reference=EPRS_STU(2019)631745 . 

(7)      COM(2020) 103, 10.3.2020.

(8)      Glej uvodno izjavo 5 Direktive (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere (UL L 303, 28.11.2018, str. 69) ter člen 13(7) in člen 33a Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).

(9)      Glej člen 17(10) Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92).

(10)    Priročnik o uveljavljanju direktive o storitvah, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/a4987fe6-d74b-4f4f-8539-b80297d29715 .

(11)      https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/a5396a42-cbc8-4cd9-8b12-b769140091cd/language-sl.

(12)      Uvodna izjava 5 Uredbe (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008 (UL L 91, 29.3.2019, str. 1) navaja, da bi morala Komisija zagotoviti nezavezujoče smernice v zvezi s sodno prakso Sodišča Evropske unije o konceptu nujnih razlogov v javnem interesu in o uporabi načela vzajemnega priznavanja.

(13)      Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (UL L 210, 7.8.1985, str. 29).

(14)      Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1). Uredba o nadzoru trga je bila sprejeta leta 2019, njen cilj pa je izboljšati nadzor trga proizvodov v EU.

(15)      Trenutni Modri vodnik za izvajanje predpisov EU o proizvodih 2016: Obvestilo Komisije 2016/C 272/01.

(16)      Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o priporočilih za reforme na področju regulacije poklicnih storitev, COM(2016) 820 final.

(17)      Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).

(18)      Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).

(19)      Uredba (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008 (UL L 91, 29.3.2019, str. 1) in Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1).

(20)      Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4).

(21) https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/informat/2014/action_plan_pp.pdf.

(22)      V nasprotju s statičnimi seznami, ki kažejo skladnost nacionalne zakonodaje z zakonodajo EU v času prenosa, so dinamične virtualne tabele skladnosti digitalne rešitve, ki omogočajo stalno posodabljanje stanja prenosa tudi po začetku veljavnosti prvotne zakonodaje za prenos. Postopki obveščanja bi lahko bili vir informacij za te tabele in omogočali njihovo nadaljnje posodabljanje.

(23)      Sodba Sodišča v zadevi Komisija/Belgija, C-543/17.

(24)    Kot zgled lahko služi tekoče izvajanje uredbe o enotnem digitalnem portalu.

(25)      Direktiva (EU) 2018/958 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o preskusu sorazmernosti pred sprejetjem nove regulacije poklicev (UL L 173, 9.7.2018, str. 25).

(26) Sporočilo Komisije „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“, C(2016) 8600 final (UL C 18, 19.1.2017, str. 10).

(27)      Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(28)      Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izvrševanju Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu, določitvi postopka uradnega obveščanja o sistemih dovoljenj in zahtevah, povezanih s storitvami, ter spremembah Direktive 2006/123/ES in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg, COM(2016) 821 final.

(29)      Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(30)      Kot so informacijski in komunikacijski sistem za nadzor trga (ICSMS), sistem hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih izdelkih (Safety Gate/RAPEX) ali evropska podatkovna zbirka za označevanje energijske učinkovitosti (EPREL).

(31)       https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/lighten-load .

(32) Spletna platforma za sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF).

(33) Informacijski sistem za bolezni živali (ADIS), prej sistem obveščanja o boleznih živali (ADNS).

(34) Sistem obveščanja in zgodnjega opozarjanja v zvezi z zadržanji pošiljk rastlin in rastlinskih proizvodov, ki se uvažajo v EU ali s katerimi se trguje znotraj EU, zaradi razlogov, povezanih z zdravjem rastlin.

(35) Sistem TRACES (Trade Control and Expert System) – spletno orodje za upravljanje vseh sanitarnih zahtev glede trgovanja z živalmi, semenom, zarodki, živili, krmo in rastlinami znotraj EU ter njihovega uvoza.

(36)      Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1).

(37)      SOLVIT rešuje čezmejne težave, ki nastanejo zaradi kršenja prava EU s strani javnih organov.

(38)      Uredba (EU) 2019/1149 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ustanovitvi Evropskega organa za delo, spremembi uredb (ES) št. 883/2004, (EU) št. 492/2011 in (EU) 2016/589 ter razveljavitvi Odločbe (EU) 2016/344 (UL L 186, 11.7.2019, str. 21).

(39)      Sporočilo Komisije „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“, C(2016) 8600 final.

(40)      Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 5/2016 z dne 14. marca 2016, Has the Commission ensured effective implementation of the Services Directive? (Ali je Komisija zagotovila uspešno izvajanje direktive o storitvah?).