Zadeva T‑83/24

Eti Gıda Sanayi ve Ticaret AŞ

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 3. septembra 2025

„Model Evropske unije – Postopek za razglasitev ničnosti – Registrirani model Evropske unije, ki prikazuje dekoracijo za embalažne vrečke – Prejšnja nacionalna besedna znamka in prejšnje nacionalne figurativne znamke – Razlog za ničnost – Uporaba razlikovalnega znaka, katerega imetnik ima pravico to uporabo preprečiti, v poznejšem videzu izdelka – Člen 25(1)(e) Uredbe (ES) št. 6/2002 – Materialno pravo, ki se uporabi – Pravica do obrambe – Obseg preizkusa, ki ga izvede odbor za pritožbe“

1. Modeli Evropske unije – Razlogi za ničnost – Uporaba razlikovalnega znaka v videzu izdelka pri poznejšem modelu – Določitev materialnega prava, ki se uporabi

   (Uredba Sveta št. 6/2002)

   (Glej točko 29.)

2. Modeli Evropske unije – Razlogi za ničnost – Uporaba razlikovalnega znaka v videzu izdelka pri poznejšem modelu – Primerjava med videzom izdelka pri izpodbijanem modelu in razlikovalnim znakom – Upoštevna javnost

   (Uredba Sveta št. 6/2002, člen 25(1)(e))

   (Glej točki 39 in 56.)

3. Modeli Evropske unije – Razlogi za ničnost – Uporaba razlikovalnega znaka v videzu izdelka pri poznejšem modelu – Uporaba znaka, ki je podoben razlikovalnemu znaku – Vključitev

   (Uredba Sveta št. 6/2002, člen 25(1)(e))

   (Glej točke od 40 do 42.)

4. Modeli Evropske unije – Razlogi za ničnost – Uporaba razlikovalnega znaka v videzu izdelka pri poznejšem modelu – Primerjava med videzom izdelka pri izpodbijanem modelu in razlikovalnim znakom – Verjetnost zmede

   (Uredba Sveta št. 6/2002, člen 25(1)(e); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2015/2436, člen 10(2)(b))

   (Glej točke 44, 45, 47 in 102.)

5. Modeli Evropske unije – Razlogi za ničnost – Uporaba razlikovalnega znaka v videzu izdelka pri poznejšem modelu – Primerjava med videzom izdelka pri izpodbijanem modelu in razlikovalnim znakom – Podobnost med zadevnimi izdelki ali storitvami – Merila presoje – Komplementarnost izdelkov ali storitev

   (Uredba Sveta št. 6/2002, člen 25(1)(e))

   (Glej točke od 50 do 53.)

6. Modeli Evropske unije – Razlogi za ničnost – Uporaba razlikovalnega znaka v videzu izdelka pri poznejšem modelu – Primerjava med videzom izdelka pri izpodbijanem modelu in razlikovalnim znakom – Model, ki prikazuje dekoracijo za embalažne vrečke – Besedna znamka KRAX in figurativne znamke, ki vsebujejo besedni element krax

   (Uredba Sveta št. 6/2002, člen 25(1)(e))

   (Glej točke 55, 57, 58, 77, 82, 86, 92, 96 in 101.)

Povzetek

Splošno sodišče, ki je zavrnilo ničnostno tožbo, ki jo je vložila družba Eti Gıda Sanayi ve Ticaret AŞ, se je prvič izreklo o materialnem pravu, ki se uporabi ratione temporis na področju modelov Evropske unije, zlasti v okviru sporov iz člena 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002, ( 1 ) ter pojasnilo sodno prakso v zvezi s to določbo in podrobna pravila za njeno izvajanje.

Družba Eti Gıda Sanayi ve Ticaret AŞ, tožeča stranka, je pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) vložila tri prijave za registracijo modelov: eno 13. julija 2007 (zadeva Eti/EUIPO – Star Foods E.M. (Embalaža) (T-92/24)) in dve 28. oktobra 2016 (zadevi Eti/EUIPO – Star Foods E.M. (Dekoracija za embalažne vrečke) (T-83/24) in Eti/EUIPO – Star Foods E.M. (Dekoracija za embalažne vrečke) (T-91/24)). Od teh modelov dva, ki sta bila nazadnje registrirana, prikazujeta dekoracijo za embalažne vrečke, eden, in sicer prvi, pa embalažo. Pri izdelkih, pri katerih se uporablja videz, ki je predmet teh modelov, gre za „vrečke [embalaža] (dekoracija za-)“ oziroma „embalažo“. ( 2 )

Družba Star Foods E. M. SRL je 21. januarja 2019 pri EUIPO vložila zahtevi za razglasitev ničnosti dveh od teh modelov, ker naj bi uporaba prejšnjih nacionalnih znakov omogočala, da prepreči uporabo razlikovalnih znakov v videzih izdelka pri izpodbijanih modelih. ( 3 ) Ti zahtevi sta temeljili na prejšnji romunski besedni znamki KRAX in na treh prejšnjih romunskih figurativnih znamkah, ki vsebujejo besedni element „krax“, od katerih so vse registrirane za „izdelke iz žitaric“. Tožeča stranka je 21. februarja 2020 vložila tretjo zahtevo za razglasitev ničnosti na podlagi romunske figurativne znamke KRAX, registrirane za izdelke, kot so „prigrizki, zlasti izdelani iz žitaric z raztezanjem in vbrizgavanjem, z različnimi aromami“.

Oddelek za ničnost je ugodil vsem trem zahtevam za razglasitev ničnosti. Tožeča stranka je nato zoper te odločbe vložila tri pritožbe pred odborom za pritožbe pri EUIPO, ki jih je zavrnil, pri čemer je ugotovil, da je oddelek za ničnost utemeljeno razglasil ničnost izpodbijanih modelov na podlagi člena 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002 v povezavi s členom 36(2)(b) romunskega zakona o znamkah, ker je obstajala verjetnost zmede.

V tem okviru je tožeča stranka pri Splošnem sodišču vložila tri tožbe, s katerimi je predlagala razveljavitev teh odločb.

Presoja Splošnega sodišča

Najprej, Splošno sodišče je ugotovilo, da se ob upoštevanju datuma vložitve zahtev za registracijo dveh modelov, ki prikazujeta dekoracijo za embalažne vrečke, in sicer 28. oktobra 2016, ki je odločilen za določitev materialnega prava, ki se uporabi, za dejansko stanje v obravnavani zadevi uporabljajo materialnopravne določbe Uredbe št. 6/2002 v prejšnji različici in romunski zakon o znamkah, ki je takrat veljal.

Dalje, v zvezi z zadevnimi tremi modeli je opozorilo na sodno prakso v zvezi z ničnostjo iz člena 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002 v prejšnji različici. V skladu s to določbo se namreč model lahko razglasi za ničen, če je v poznejšem videzu izdelka uporabljen razlikovalni znak in zakonodaja Unije ali države članice, ki ta znak ureja, imetniku znaka priznava pravico, da prepreči takšno uporabo. V skladu s sodno prakso zahteva za razglasitev ničnosti modela Skupnosti, ki temelji na razlogu za ničnost iz navedene določbe, lahko uspe le, če se ugotovi, da bi upoštevna javnost menila, da je v videzu izdelka pri modelu Skupnosti, ki je predmet te zahteve, uporabljen razlikovalni znak, naveden v utemeljitev zahteve za razglasitev ničnosti. Preizkus tega razloga za ničnost mora temeljiti na tem, kako upoštevna javnost dojema razlikovalni znak, naveden v utemeljitev tega razloga, in na celotnem vtisu, ki ga ta znak naredi na to javnost.

Vendar se z navedenim razlogom za ničnost ne zahteva nujno, da je bil prejšnji razlikovalni znak popolnoma in podrobno reproduciran v poznejšem videzu izdelka pri modelu Skupnosti. Tudi če nekateri elementi zadevnega znaka ne bi obstajali v videzu izdelka pri izpodbijanem modelu Skupnosti ali če bi mu bili dodani drugi elementi, bi namreč lahko šlo za „uporabo“ navedenega znaka, zlasti če so izpuščeni ali dodani elementi drugotnega pomena. To velja še toliko bolj, ker javnost ohrani v spominu le nepopolno sliko znamk, registriranih v državah članicah, ali znamk Evropske unije. Ta premislek velja za vse vrste razlikovalnih znakov. Zato upoštevna javnost, če so bili nekateri drugotni elementi razlikovalnega znaka, uporabljenega v videzu izdelka pri poznejšem modelu Skupnosti, izpuščeni ali pa so bili temu znaku dodani, ne bo nujno opazila teh sprememb zadevnega znaka. Nasprotno, lahko bi mislila, da se v poznejšem modelu Skupnosti uporablja navedeni znak, kot ga ima v spominu. Iz tega sledi, da se člen 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002 v prejšnji različici ne uporablja samo takrat, kadar gre za uporabo znaka, ki je enak znaku, navedenemu v utemeljitev zahteve za razglasitev ničnosti, ampak tudi takrat, kadar gre za podoben znak.

Poleg tega je Splošno sodišče glede romunskega zakona o znamkah ugotovilo, da lahko imetnik znamke v skladu s členom 36(2)(b) tega zakona v bistvu od pristojnega sodnega organa zahteva, da tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, prepreči, da bi v gospodarskem prometu uporabljale znak, pri katerem zaradi enakosti ali podobnosti z znamko oziroma enakosti ali podobnosti izdelkov ali storitev, označenih s tem znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje možnost povezovanja znaka in znamke. Ta določba v romunskem pravu pomeni prenos člena 10(2)(b) Direktive 2015/2436, ( 4 ) katerega besedilo je enako členu 5(1)(b) Direktive 2008/95. ( 5 ) Zato je treba pojem „verjetnost zmede“ v smislu člena 36(2)(b) navedenega zakona razlagati ob upoštevanju sodne prakse v zvezi s členom 5(1)(b) Direktive 2008/95 in členom 10(2)(b) Direktive 2015/2436. Natančneje, v smislu zadnjenavedene določbe je „verjetnost zmede“ verjetnost, da bi javnost lahko mislila, da zadevni izdelki ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali, glede na primer, iz gospodarsko povezanih podjetij. Obstoj verjetnosti zmede v javnosti je treba presojati celovito, pri čemer je treba upoštevati vse ustrezne dejavnike posameznega primera.

Nazadnje, Splošno sodišče je glede na te preudarke navedlo, da se ta postopek nanaša na obseg varstva znamke in natančneje na vprašanje, ali lahko imetnik navedene prejšnje znamke zahteva preprečitev uporabe njegovega razlikovalnega znaka v videzu izdelka pri izpodbijanem modelu. Zato ni upoštevalo vtisa, ki se naredi na seznanjenega uporabnika, ali individualne narave in novosti videza izdelka pri izpodbijanem modelu v smislu členov od 4 do 6 Uredbe št. 6/2002.

Splošno sodišče je zato po preučitvi obstoja verjetnosti zmede glede trgovskega izvora izdelkov v smislu člena 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002 v prejšnji različici v povezavi s členom 36(2)(b) romunskega zakona o znamkah presodilo, da odbor za pritožbe s tem, da je ugotovil, da obstaja taka verjetnost, ni storil nobene napake.

( 1 ) Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142).

( 2 ) Ti izdelki spadajo v razred 32.00 oziroma razred 9.03 v smislu Locarnskega aranžmaja o ustanovitvi mednarodne klasifikacije za industrijske vzorce in modele z dne 8. oktobra 1968, kakor je bil spremenjen.

( 3 ) Razlog iz člena 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002 v prejšnji različici, v povezavi s členom 36(2)(b) in (c) lege nr. 84 privind mărcile și indicațiile geografice (zakon št. 84 o znamkah in geografskih označbah) z dne 15. aprila 1998 (Monitorul Oficial al României, št. 337, z dne 8. maja 2014; v nadaljevanju: romunski zakon o znamkah).

( 4 ) Direktiva (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL 2015, L 336, str. 1)

( 5 ) Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL 2008, L 299, str. 25).