This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62020TJ0321
Sodba Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023.
enercity AG proti Evropski komisiji.
Konkurenca – Koncentracije – Nemški trg z električno energijo – Sklep o razglasitvi koncentracije za združljivo z notranjim trgom – Ničnostna tožba – Neobstoj procesnega upravičenja – Neobstoj aktivnega sodelovanja – Nedopustnost.
Zadeva T-321/20.
Sodba Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023.
enercity AG proti Evropski komisiji.
Konkurenca – Koncentracije – Nemški trg z električno energijo – Sklep o razglasitvi koncentracije za združljivo z notranjim trgom – Ničnostna tožba – Neobstoj procesnega upravičenja – Neobstoj aktivnega sodelovanja – Nedopustnost.
Zadeva T-321/20.
ECLI identifier: ECLI:EU:T:2023:253
Zadeva T‑321/20
enercity AG
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 17. maja 2023
„Konkurenca – Koncentracije – Nemški trg z električno energijo – Sklep o razglasitvi koncentracije za združljivo z notranjim trgom – Ničnostna tožba – Neobstoj procesnega upravičenja – Neobstoj aktivnega sodelovanja – Nedopustnost“
Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Neposredno nanašanje – Merila – Sklep Komisije o razglasitvi koncentracije za združljivo z notranjim trgom – Tožba podjetja, ki je konkurent strank koncentracije – Sklep, ki povzroči takojšnjo spremembo stanja zadevnega trga – Neposredno nanašanje na tožečo stranko
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
(Glej točko 27.)
Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Posamično nanašanje – Merila – Sklep Komisije o razglasitvi koncentracije za združljivo z notranjim trgom – Tožba podjetja, ki je konkurent strank koncentracije – Podjetje, ki ni dejavno sodelovalo v upravnem postopku v zvezi s koncentracijo – Neobstoj posebnih okoliščin v zvezi z vplivom na položaj na trgu – Neobstoj posamičnega nanašanja – Nedopustnost
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
(Glej točke od 28 do 39, 49, 50, 54, in od 56 do 58.)
Koncentracije podjetij – Presoja združljivosti z notranjim trgom – Pregled Komisije – Izvedba raziskave trga – Dokazno breme glede pošiljanja vprašalnikov – Obseg
(Uredba Sveta št. 139/2004, člen 11(7))
(Glej točke od 46 do 48.)
Povzetek
Tožba nemške komunalne službe enercity zoper Komisijo, ki je družbi RWE odobrila nakup proizvodnih zmogljivosti družbe E.ON, ni dopustna
Splošno sodišče je v teh okoliščinah pojasnilo še neobravnavano vprašanje dokaznega bremena v zvezi s Komisijinim pošiljanjem vprašalnika za izvedbo preizkusa trga
Družbi nemškega prava RWE AG in E.ON SE sta marca 2018 napovedali, da želita izvesti kompleksno izmenjavo sredstev prek treh koncentracij.
Družba RWE, ki je dejavna v celotni verigi dobave energije v več evropskih državah, je želela s prvo koncentracijo pridobiti izključni nadzor ali skupni nadzor nad določenimi proizvodnimi sredstvi družbe E.ON, ki je ponudnik električne energije in ki tudi deluje v več evropskih državah. V okviru druge koncentracije bi družba E.ON pridobila izključni nadzor nad dejavnostmi distribucije in maloprodaje energije ter nad določenimi proizvodnimi sredstvi družbe innogy SE, ki je hčerinska družba družbe RWE. S tretjo koncentracijo pa je bilo predvideno, da družba RWE pridobi 16,67 % deležev družbe E.ON.
Nemška komunalna služba enercity AG, ki proizvaja in dobavlja energijo v Nemčiji, je 24. julija 2018 Evropski komisiji sporočila, da želi sodelovati v postopku v zvezi s prvo in drugo koncentracijo ter posledično prejeti dokumente v zvezi z njima.
Potem ko je bila 22. januarja 2019 prva koncentracija priglašena Komisiji, je ta opravila preizkus trga tako, da je nekaterim podjetjem poslala vprašalnik. Komisija je s sklepom z dne 26. februarja 2019 ( 1 ) (v nadaljevanju: sporni sklep) to koncentracijo razglasila za združljivo z notranjim trgom.
Komunalna služba enercity ( 2 ) je vložila tožbo za razglasitev ničnosti tega sklepa, ki pa jo je četrti razširjeni senat Splošnega sodišča kot nedopustno zavrgel, ker se sporni sklep ni posamično nanašal na nemško komunalno službo. Splošno sodišče je prišlo do tega sklepa med drugim na podlagi preučitve še ne obravnavanega vprašanja dokaznega bremena v zvezi s Komisijinim pošiljanjem vprašalnika za izvedbo preizkusa trga.
Presoja Splošnega sodišča
Splošno sodišče je uvodoma opozorilo, da v skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU lahko fizična ali pravna oseba vloži tožbo zoper sklep, ki je naslovljen na drugo osebo, le, če se ta sklep nanjo neposredno in posamično nanaša.
Splošno sodišče je v zvezi s tem potrdilo, da se sporni sklep na komunalno službo enercity neposredno nanaša, ker ta sklep s tem, da dopušča takojšnjo izvedbo prve koncentracije, lahko povzroči takojšnjo spremembo položaja na zadevnih trgih.
Splošno sodišče je glede posamičnega nanašanja na komunalno službo enercity opozorilo, da je treba v zvezi s sklepom, s katerim je bila ugotovljena združljivost postopka koncentracije z notranjim trgom, to, ali se ta sklep na tretje podjetje nanaša posamično, ugotoviti, na eni strani, glede na vpliv na njegov položaj na trgu in, na drugi strani, glede na njegovo sodelovanje v upravnem postopku. Glede slednjega iz sodne prakse izhaja, da je aktivno sodelovanje tretjega podjetja v upravnem postopku sicer element, ki se v povezavi z drugimi posebnimi okoliščinami redno upošteva pri ugotavljanju, ali je njegova tožba dopustna, a zgolj sodelovanje v postopku samo po sebi ne zadostuje za ugotovitev, da se sklep nanj posamično nanaša.
V obravnavanem primeru pa je Splošno sodišče že uvodoma ugotovilo, da sodelovanje komunalne službe enercity v upravnem postopku v zvezi s prvo koncentracijo ni sporno. Vendar je Splošno sodišče na podlagi podrobnega preizkusa dokazil, predloženih v zvezi s tem, ugotovilo, da ta dokazila ne zadostujejo za to, da bi se štelo, da je bilo to sodelovanje „aktivno“. Splošno sodišče je namreč ocenilo, da iz pripomb, ki jih je predložila komunalna služba enercity v zvezi s tem, sicer izhaja neki interes in da jih je Komisija obravnavala, vendar da pa niso bile odločilne za presojo učinkov navedene koncentracije na upoštevni trg.
Te ugotovitve ne more izpodbiti utemeljitev komunalne službe enercity, ki se v bistvu nanaša na domnevno pomanjkanje skrbnega ravnanja služb Komisije v zvezi z njo, tako glede pošiljanja vprašalnika zaradi izvedbe preizkusa trga kot glede odgovora na njeno zahtevo, da se ji prizna status zainteresirane tretje osebe.
Glede zatrjevanja komunalne službe enercity, da ni prejela navedenega vprašalnika, je Splošno sodišče najprej poudarilo, da mora Komisija dokazati, da je bil poslan. V zvezi s tem je Splošno sodišče ugotovilo, da je slednja v odgovor na ukrep procesnega vodstva predložila več dokazov, da je bil sporni dokument komunalni službi enercity poslan.
Splošno sodišče je nato v odgovor na trditev komunalne službe enercity, da je bil vprašalnik poslan napačnemu naslovniku, in sicer njenemu tiskovnemu predstavniku, ugotovilo, da je od take osebe, ki ne prejme le elektronske pošte, ampak tudi telefaks institucije Unije, mogoče razumno pričakovati, da bo navedeno institucijo čim prej obvestila o napačnem naslovniku. Poleg tega bi se prav tako lahko obrnila na pravno ali komercialno službo svojega podjetja, da bi jo obvestila o prejemu teh dokumentov.
Tudi če bi komunalna služba enercity vrnila izpolnjen tržni vprašalnik, na podlagi te okoliščine njenega sodelovanja nikakor ne bi bilo mogoče opredeliti kot aktivno in jo individualizirati v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU.
Nazadnje, Splošno sodišče je navedlo, da tudi če bi se štelo, da prošnja komunalne službe enercity pooblaščencu za zaslišanje, naj se ji prizna status zainteresirane tretje osebe, odraža njeno željo, da sodeluje v postopku zadevne koncentracije, te prošnje ni mogoče opredeliti kot „aktivno“ sodelovanje, ker mora taka opredelitev odražati obstoj ravnanj zadevnega podjetja, ki bi lahko vplivala na izid zadevnega postopka.
V teh okoliščinah, iz katerih izhaja, da komunalna služba enercity ni aktivno sodelovala v prvi koncentraciji in ob upoštevanju tega, da ni podanih posebnih okoliščin glede vpliva na njen položaj na trgu, je Splošno sodišče štelo, da se sporni sklep nanjo ne nanaša posamično. Zato je Splošno sodišče sklenilo, da komunalna služba enercity ni dokazala procesnega upravičenja in je posledično zavrglo njeno tožbo kot nedopustno.
( 1 ) Sklep Evropske komisije C(2019) 1711 final z dne 26. februarja 2019 o razglasitvi koncentracije za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom EGP (zadeva M.8871 – RWE/E.ON Assets).
( 2 ) Navesti je treba, da je ničnostne tožbe zoper ta sklep vložilo še deset drugih podjetij. Vse tožbe so bile bodisi zavržene kot nedopustne bodisi zavrnjene kot neutemeljene. Glej skupino povezanih sodb: sodbe z dne 17. maja 2023, EVH/Komisija, (T‑312/20), Stadtwerke Leipzig/Komisija, (T‑313/20), GWS Stadtwerke Hameln/Komisija, (T‑314/20), TEAG/Komisija, (T‑315/20), Naturstrom/Komisija, (T‑316/20), EnergieVerbund Dresden/Komisija, (T‑317/20), eins energie in sachsen/Komisija, (T‑318/20), GGEW/Komisija, (T‑319/20), Mainova/Komisija, (T‑320/20), in Stadtwerke Frankfurt am Main Holding/Komisija, (T‑322/20).