Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62021TJ0757

Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 26. aprila 2023 (izvlečki).
Activa - Grillküche GmbH proti Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino.
Model Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Registrirani model Skupnosti, ki predstavlja napravo za pečenje na žaru – Razkritje prejšnjega modela – Člen 7(2) Uredbe (ES) št. 6/2002.
Zadeva T-757/21.

Court reports – general – 'Information on unpublished decisions' section

ECLI identifier: ECLI:EU:T:2023:216

Zadeva T‑175/21

Activa – Grillküche GmbH

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 26. aprila 2023

„Model Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Registrirani model Skupnosti, ki predstavlja napravo za pečenje na žaru – Razkritje prejšnjega modela – Člen 7(2) Uredbe (ES) št. 6/2002“

Modeli Skupnosti – Razlogi za ničnost – Neobstoj novosti – Neobstoj individualne narave – Izjema – Razkritje od oblikovalca ali njegovega pravnega naslednika v dvanajstih mesecih pred prijavo za registracijo – Upoštevanje sporazumov o prenosu z retroaktivnim učinkom

(Uredba Sveta št. 6/2002, člen 7(2))

(Glej točke 18 in od 20 do 33.)

Povzetek

Družba Targa GmbH je 5. aprila 2016 na podlagi Uredbe št. 6/2002 ( 1 ) vložila prijavo za registracijo modela Skupnosti, ki ponazarja napravo za pečenje na žaru. ( 2 )

Image

Image

Image

Družba Activa – Grillküche GmbH je 14. novembra 2018 vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti, pri čemer je trdila, da model ni nov in nima individualne narave, ter se sklicevala zlasti na prejšnji uporabni model, ki ga je na Kitajskem 24. junija 2015 objavila družba Guangzhou Hungkay (v nadaljevanju: kitajski uporabni model).

Po objavi kitajskega uporabnega modela je bil ta predmet dveh sporazumov o prenosu. S prvim sporazumom, sklenjenim 26. novembra 2016, je družba Guangzhou Hungkay na družbo Targa GmbH prenesla vse pravice intelektualne lastnine v zvezi s kitajskim uporabnim modelom za ozemlje Evropske unije, vključno z Združenim kraljestvom, in sicer z učinkom od 7. oktobra 2014. A, ki je prvotni oblikovalec kitajskega uporabnega modela in ki je zaposlen pri družbi Guangzhou Hungkay, je z drugim sporazumom, sklenjenim 28. novembra 2016, na zadnjenavedeno prav tako z učinkom od 7. oktobra 2014 prenesel vse pravice intelektualne lastnine, povezane z navedenim kitajskim uporabnim modelom.

Oddelek za izbris pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) je to zahtevo za ugotovitev ničnosti zavrnil. Prav tako je odbor za pritožbe zavrnil pritožbo, ki jo je družba Activa – Grillküche GmbH vložila zoper to odločbo. Družba Activa – Grillküche GmbH je nato pri Splošnem sodišču vložila tožbo za razveljavitev odločbe odbora za pritožbe.

Splošno sodišče je to tožbo zavrnilo in prvič preučilo zlasti učinke sporazumov o prenosu z retroaktivnim učinkom v okviru preizkusa uporabe izjeme, v skladu s katero se razkritje modela iz člena 7(2) Uredbe št. 6/2002 ( 3 ) ne upošteva.

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče najprej opozarja, da mora za to, da se lahko izjema iz člena 7(2) Uredbe št. 6/2002 uporabi v okviru postopka za razglasitev ničnosti, imetnik modela, na katerega se nanaša zahteva za ugotovitev ničnosti, dokazati, da je bodisi oblikovalec modela, s katerim se utemeljuje navedena zahteva, bodisi pravni naslednik oblikovalca. V obravnavanem primeru je oblikovalec kitajskega uporabnega modela svoje pravice intelektualne lastnine s sporazumom o prenosu z retroaktivnim učinkom prenesel na družbo Guangzhou Hungkay. Ta družba je kitajski uporabni model javnosti razkrila z objavo po registraciji tega modela, ki je enak izpodbijanemu modelu, na Kitajskem. Poleg tega je na družbo Targa GmbH prenesla del pravic intelektualne lastnine za model, ki ustreza kitajskemu uporabnemu modelu.

Dalje, v zvezi z vprašanjem, ali se izjema iz člena 7(2) Uredbe št. 6/2002 v obravnavani zadevi uporablja, je Splošno sodišče pojasnilo, da sporazume o prenosu ureja veljavno nacionalno pravo, ter opozorilo, prvič, na vlogo načela pogodbene svobode v pravu Unije, in drugič, na cilje Uredbe št. 6/2002.

Pravica strank do sklepanja pogodb o prenosu lastninske pravice namreč temelji na načelu pogodbene svobode in je zato ni mogoče omejiti, če ne obstaja ureditev Unije, ki bi uvedla posebne omejitve v zvezi s tem. Iz tega sledi, da če pogodbena določba, s katero se izvede tak prenos, ne nasprotuje cilju veljavne ureditve Unije in ne povzroča tveganja za goljufijo, take določbe ni mogoče šteti za nezakonito.

Na prvem mestu, v obravnavani zadevi je treba v zvezi z vsebino predpisov Unije, ki se uporabljajo, navesti, da Uredba št. 6/2002 ne prepoveduje, da se v okviru zahteve za razglasitev ničnosti upoštevajo pogodbe, podpisane po datumu vložitve prijave za registracijo modela, s katerimi bi se retroaktivno prenesle pravice intelektualne lastnine v zvezi s prejšnjim modelom, ki je urejen z nacionalnim pravom.

Na drugem mestu, kar zadeva cilj predpisov Unije, ki se uporabljajo, je cilj izjeme, določene v členu 7 Uredbe št. 6/2002, oblikovalcu ali njegovemu pravnemu nasledniku dati možnost tržiti model za obdobje dvanajstih mesecev, preden mora vložiti prijavo. Tako si lahko oblikovalec ali njegov pravni naslednik v tem obdobju zagotovi prodajni uspeh zadevnega modela, preden bi imel stroške v zvezi z registracijo in brez bojazni, da bi se tako razkritje lahko uspešno uveljavljalo v postopku za razglasitev ničnosti, začetem po morebitni registraciji zadevnega modela. Zato je cilj izjeme iz člena 7(2) Uredbe št. 6/2002 varovati interese oblikovalca in njegovega pravnega naslednika. V obravnavanem primeru so ti interesi varovani z upoštevanjem sklenjenih sporazumov o prenosu.

Na tretjem mestu, Splošno sodišče je v zvezi s tveganjem goljufije ugotovilo, da ne obstaja noben znak goljufije ali prikritega ravnanja pri prenosu lastninskih pravic s sporazumoma o prenosu.

Iz tega sledi, da pravo Unije ne nasprotuje temu, da stranki v obravnavani zadevi svojima sporazumoma priznata retroaktivni učinek.

Nazadnje je Splošno sodišče sklenilo, da se izjema iz člena 7(2) Uredbe št. 6/2002 – glede na to, da je družba Guangzhou Hungkay z objavo na Kitajskem 24. junija 2015 razkrila kitajski uporabni model in da je družba Targa GmbH, ki je delovala kot pravna naslednica družbe Guangzhou Hungkay, vložila prijavo za registracijo identičnega modela kot modela Skupnosti 5. aprila 2016, kar je manj kot dvanajst mesecev pozneje – v obravnavani zadevi uporabi.


( 1 ) Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142).

( 2 ) Model je bil registriran za „Žare“ iz razreda 07.02 v smislu Locarnskega aranžmaja z dne 8. oktobra 1968 o ustanovitvi mednarodne klasifikacije za industrijske vzorce in modele, kakor je bil spremenjen.

( 3 ) V skladu s členom 7(2) Uredbe št. 6/2002 se razkritje v smislu uporabe členov 5 in 6 ne upošteva, če je bil videz, za katerega se zahteva varstvo po registriranem modelu Skupnosti, dostopen javnosti: (a) zaradi podatkov, ki jih je dal oblikovalec, njegov pravni naslednik ali tretja oseba, ali zaradi dejanja oblikovalca; in (b) v obdobju 12 mesecev pred vložitvijo prijave ali datumom prednostne pravice, če se ta zahteva.

Top