Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62021TJ0346

Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 11. januarja 2023 (izvlečki).
Hecht Pharma GmbH proti Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino.
Znamka Evropske unije – Postopek za razveljavitev – Besedna znamka Evropske unije Gufic – Resna in dejanska uporaba znamke – Člen 58(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 – Javna in zunanja uporaba – Pomembnost uporabe – Narava in oblika uporabe – Uporaba za proizvode, za katere je znamka registrirana.
Zadeva T-346/21.

ECLI identifier: ECLI:EU:T:2023:2

Zadeva T‑348/21

Hecht Pharma GmbH

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 11. januarja 2023

„Znamka Evropske unije – Postopek za razveljavitev – Besedna znamka Evropske unije Gufic – Resna in dejanska uporaba znamke – Člen 58(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 – Javna in zunanja uporaba – Pomembnost uporabe – Narava in oblika uporabe – Uporaba za proizvode, za katere je znamka registrirana“

  1. Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Razlogi za razveljavitev – Neobstoj resne in dejanske uporabe znamke – Dokaz o uporabi – Resna in dejanska uporaba – Pojem – Merila presoje – Zahteva po konkretnih in objektivnih dokazih

    (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2017/1001, člena 18(1)(a) in 58(1)(a))

    (Glej točke od 22 do 24, 41, 54, 60, 61.)

  2. Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Razlogi za razveljavitev – Neobstoj resne in dejanske uporabe znamke – Uporaba znamke v obliki, ki se razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega učinka znamke – Predmet in področje uporabe člena 18(1)(a) Uredbe 2017/1001 – Preučitev spremembe razlikovalnega učinka

    (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2017/1001, člena 18(1)(a) in 58(1)(a))

    (Glej točke od 62 do 64.)

  3. Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Razlogi za razveljavitev – Neobstoj resne in dejanske uporabe znamke – Dokaz o uporabi – Resna in dejanska uporaba – Pojem – Merila presoje – Ime podjetja, trgovsko ime ali trgovska označba

    (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2017/1001, člena 18(1)(a) in 58(1)(a))

    (Glej točki 71 in 72.)

  4. Znamka Evropske unije – Vložitev prijave znamke Evropske unije – Določitev proizvodov oziroma storitev, na katere se nanaša znamka – Uporaba splošnih navedb naslovov razredov Nicejske klasifikacije – Obseg

    (Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 2(4))

    (Glej točko 94.)

  5. Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Razlogi za razveljavitev – Neobstoj resne in dejanske uporabe znamke – Uporaba za proizvode, na katere se nanaša znamka – Zaznavanje teh proizvodov s strani upoštevne javnosti – Besedna znamka Gufic

    (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2017/1001, člena 18(1)(a) in 58(1)(a))

    (Glej točke od 95 do 108.)

Povzetek

Družba Gufic Biosciences Ltd je imetnica besedne znamke Evropske unije Gufic, registrirane za kozmetične proizvode, zdravila in medicinske proizvode ter prehranska dopolnila iz razredov 3, 5 in 29. ( 1 )

Družba Hecht Pharma GmbH je 9. oktobra 2017 pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) vložila predlog za razveljavitev znamke za vse proizvode. ( 2 ) Oddelek za izbris je sprejel odločitev o razveljavitvi v celoti, ker pomembnost uporabe ni bila dovolj dokazana.

Odbor za pritožbe pri EUIPO je delno ugodil pritožbi zoper odločbo oddelka za izbris v zvezi z „zdravili“ iz razreda 5 in razglasil razveljavitev izpodbijane znamke za druge proizvode iz razredov 3, 5 in 29.

Splošno sodišče, pri katerem je bila vložena tožba zoper to odločbo, je to tožbo zavrnilo in podalo pojasnila o opredelitvi proizvodov, v tem primeru „zdravil“, glede na njihovo klasifikacijo na podlagi Nicejskega aranžmaja, ob upoštevanju prava znamk in zlasti sodne prakse Sodišča in Splošnega sodišča, imenovane „Dermavita“. ( 3 )

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče je najprej opozorilo, da je cilj razvrščanja proizvodov in storitev na podlagi Nicejskega aranžmaja predvsem to, da se odrazijo potrebe trga, ne pa to, da bi se vsilila umetna segmentacija proizvodov. Tako naslovi razredov vsebujejo „splošne navedbe“ v zvezi s sektorjem, v katerega „načeloma“ spadajo proizvodi ali storitve. Prav tako se to razvrščanje izvaja izključno za upravne namene. Poleg tega Nicejska klasifikacija sama po sebi ne more določiti narave in značilnosti zadevnih proizvodov.

Poleg tega razvrstitev proizvoda na podlagi drugih pravil prava Unije, kot je zakonik Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, ( 4 ) načeloma ni odločilna za njegovo razvrstitev za namene registracije znamke Evropske unije. Po eni strani se namreč proizvodi in storitve razvrščajo v skladu z Nicejsko klasifikacijo. Po drugi strani, čeprav je ta zakonodajni akt Unije primarnega pomena za zadevni sektor, saj varuje postopek proizvodnje, označevanja in distribucije zdravil, pa ne vpliva nujno na način razvrstitve proizvodov in storitev v Nicejski klasifikaciji.

Dalje, Splošno sodišče poudarja, da je treba za presojo resne in dejanske uporabe izpodbijane znamke vedeti, ali so proizvodi, za katere se znamka uporablja, enaki proizvodom, za katere je bila znamka registrirana v razredu 5. Prav tako je odločilno dojemanje upoštevne javnosti proizvodov, za katere je bila registrirana izpodbijana znamka. Tako je odločilno, kako upoštevna javnost zaznava proizvode, za katere je bila izpodbijana znamka registrirana.

V zvezi s tem je dejstvo, da se proizvod v lekarnah izdaja le ob predložitvi zdravniškega recepta, pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri opredelitvi proizvodov kot zdravil.

Zato je ob upoštevanju pomena videza pri dojemanju zadevnih proizvodov od upoštevne javnosti ter ob upoštevanju celotnega vidika okoliščine, da so se ti proizvodi prodajali v lekarnah le ob predložitvi zdravniškega recepta in da je embalaža vsebovala informacije in navedbe, ki so upoštevni javnosti omogočale, da je proizvode zlahka razumela kot zdravila, mogoče šteti, da je treba te proizvode razvrstiti kot zdravila v smislu razreda 5.

Nazadnje, Splošno sodišče je pojasnilo, da je proizvod, ki ga potrošnik zaradi njegovega izgleda lahko dojema kot zdravilo, prav tako lahko uvrščen med zdravila v smislu razreda 5, tako kot zdravila glede na funkcijo s farmakološkim delovanjem. Poleg tega neobstoj dovoljenja za promet z zdravilom, kar je okoliščina, s katero potrošnik ni nujno seznanjen, ne more biti razlog za dvom v ugotovitev, da bo upoštevna javnost te proizvode zlahka dojemala kot zdravila.


( 1 ) Natančneje, besedna znamka Gufic se je nanašala na proizvode iz razredov 3 „Kadilo; Kozmetični izdelki; Parfumerijski izdelki, izdelki za zdravstveno nego kot izdelki za telesno in estetsko nego“, 5 „Kadila za odganjanje insektov; Zdravila; Medicinski proizvodi, ki se zaužijejo ali se nanesejo na človeško telo, katerih učinek ni ne farmakološki, ne imunološki in ne presnovni, vključeni v razred 5; Dietetični proizvodi za medicinsko uporabo; Prehranska dopolnila za medicinsko ali nemedicinsko uporabo“ in 29 „Prehranska dopolnila, ki se ne uporabljajo v medicinske namene na podlagi beljakovin“ v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen.

( 2 ) Na podlagi člena 58(1)(a) Uredbe 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1).

( 3 ) Glej sodbi z dne 18. novembra 2020 v zadevi Dermavita/EUIPO – Allergan Holdings France (JUVEDERM ULTRA) (T‑643/19, neobjavljena, EU:T:2020:549), in z dne 6. oktobra 2021, Dermavita Company/EUIPO – Allergan Holdings France (JUVEDERM) (T‑372/20, neobjavljena, EU:T:2021:652); ter sklepa z dne 3. decembra 2020, Dermavita/EUIPO (C‑400/20 P, neobjavljen, EU:C:2020:997), in z dne 4. maja 2021, Dermavita/EUIPO (C‑26/21 P, neobjavljen, EU:C:2021:355).

( 4 ) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 69).

Top