Zadeva T‑246/19

Kraljevina Kambodža
in
Cambodia Rice Federation (CRF)

proti

Evropski komisiji

Sodba Splošnega sodišča (peti razširjeni senat) z dne 9. novembra 2022

„Zaščitni ukrepi – Trg riža – Uvoz indijskega riža s poreklom iz Kambodže in Mjanmara – Uredba (EU) št. 978/2012 – Pojem ‚proizvajalci Unije‘ – Pojem ‚podobni ali neposredno konkurenčni izdelki‘ – Resne težave – Pravica do obrambe – Bistvena dejstva in premisleki – Očitne napake pri presoji“

1. Ničnostna tožba – Tožbeni razlogi – Tožbeni razlogi, ki jih je mogoče navesti zoper izpodbijano odločbo – Tožbeni razlog, ki ni bil naveden v upravnem postopku – Dopustnost

   (člen 263 PDEU)

   (Glej točko 38.)

2. Skupna trgovinska politika – Ukrepi trgovinske zaščite – Diskrecijska pravica institucij – Sodni nadzor – Omejitve

   (člen 207(1) PDEU)

   (Glej točke od 40 do 42 in 117.)

3. Carinska unija – Skupna carinska tarifa – Shema splošnih tarifnih preferencialov v korist držav v razvoju – Splošni zaščitni ukrepi – Ponovna uvedba dajatev skupne carinske tarife – Uvoz zadevnega izdelka v količinah in/ali po cenah, ki povzročajo resne težave za proizvajalce podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Uniji – Določitev podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov – Upoštevanje merila porekla, ki se uporablja za uvožen izdelek, upravičen do carinskih preferencialov – Nedopustnost

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 978/12, člen 22(1) in (2) ter člen 33)

   (Glej točke od 70 do 77.)

4. Carinska unija – Skupna carinska tarifa – Shema splošnih tarifnih preferencialov v korist držav v razvoju – Splošni zaščitni ukrepi – Ponovna uvedba dajatev skupne carinske tarife – Uvoz zadevnega izdelka v količinah in/ali po cenah, ki povzročajo resne težave za proizvajalce podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Uniji – Pojem podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov – Merila

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 978/12, člen 22(1) in (2))

   (Glej točke od 80 do 82.)

5. Carinska unija – Skupna carinska tarifa – Shema splošnih tarifnih preferencialov v korist držav v razvoju – Splošni zaščitni ukrepi – Ponovna uvedba dajatev skupne carinske tarife – Uvoz zadevnega izdelka v količinah in/ali po cenah, ki povzročajo resne težave za proizvajalce podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Uniji – Ugotovitev obstoja škode, ki jo je utrpela industrija Unije – Izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen – Primerjava uvoznih cen s cenami industrije Unije – Prilagoditev – Dokazno breme – Obveznosti Komisije

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 978/12, člen 22(1) in (2))

   (Glej točke 124, 125 in 144.)

6. Carinska unija – Skupna carinska tarifa – Shema splošnih tarifnih preferencialov v korist držav v razvoju – Splošni zaščitni ukrepi – Ponovna uvedba dajatev skupne carinske tarife – Uvoz zadevnega izdelka v količinah in/ali po cenah, ki povzročajo resne težave za proizvajalce podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Uniji – Ugotovitev obstoja škode, ki jo je utrpela industrija Unije – Izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen uvoza – Obveznost poštene primerjave med ceno zadevnega izdelka in ceno podobnega izdelka – Primerjava med cenami, pridobljenimi na različnih ravneh trgovanja – Kršitev

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 978/12, člen 22(1) in (2))

   (Glej točko 128.)

7. Carinska unija – Skupna carinska tarifa – Shema splošnih tarifnih preferencialov v korist držav v razvoju – Začasni preklic sheme splošnih tarifnih preferencialov – Pravica do obrambe – Obveznost Komisije – Razkritje podrobnosti, na katerih temeljijo bistvena dejstva in premisleki, ki so podlaga za njene odločitve – Pogoj – Zahteva zainteresiranih strani – Neobstoj

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 978/12; Uredba Komisije št. 1083/2013, člen 17)

   (Glej točke od 171 do 176 in 186.)

8. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do izjave – Pravica do vpogleda v spis – Upoštevanje v upravnih postopkih – Preiskovalni postopki pred sprejetjem uredb o zaščitnih ukrepih – Obveznost institucij, da zagotovijo obveščenost zadevnih podjetij – Obveznost, da se zadevni osebi pred sprejetjem akta, ki posega v njen položaj, da možnost izjave – Obseg

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 978/12; Uredba Komisije št. 1083/2013, člen 17)

9. Carinska unija – Skupna carinska tarifa – Shema splošnih tarifnih preferencialov v korist držav v razvoju – Začasni preklic sheme splošnih tarifnih preferencialov – Pravica do obrambe – Obveznost Komisije – Razkritje podrobnosti, na katerih temeljijo bistvena dejstva in premisleki, ki so podlaga za njene odločitve – Kršitev – Upravni postopek, ki bi lahko imel drugačen rezultat, če te nepravilnosti ne bi bilo – Razglasitev ničnosti zadevnega akta

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 978/12; Uredba Komisije št. 1083/2013, člen 17)

   (Glej točke od 205 do 207.)

10. Carinska unija – Skupna carinska tarifa – Shema splošnih tarifnih preferencialov v korist držav v razvoju – Začasni preklic sheme splošnih tarifnih preferencialov – Pravica do obrambe – Obveznost Komisije – Razkritje podrobnosti, na katerih temeljijo bistvena dejstva in premisleki, ki so podlaga za njene odločitve – Obseg

    (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 978/12; Uredba Komisije št. 1083/2013, člen 17)

    (Glej točki 225 in 226.)

11. Carinska unija – Skupna carinska tarifa – Shema splošnih tarifnih preferencialov v korist držav v razvoju – Začasni preklic sheme splošnih tarifnih preferencialov – Pravica do obrambe – Obveznost institucij, da zagotovijo obveščenost zadevnih podjetij – Nerazkritje elementov, ki utemeljujejo poštenost primerjave med uvozno ceno in ceno industrije Unije, s strani Komisije – Kršitev pravice do obrambe

    (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 978/12; Uredba Komisije št. 1083/2013, člen 17)

    (Glej točke od 234 do 241, 243 in 244.)

Povzetek

V skladu z režimom „Vse razen orožja“, namenjenem spodbujanju razvoja najmanj razvitih držav, je bil uvoz indijskega riža s poreklom iz Kambodže in Mjanmara od leta 2012 upravičen do celotne opustitve dajatev skupne carinske tarife.

Evropska komisija je v skladu s preiskavo za uvedbo zaščitnih ukrepov leta 2018 ugotovila, da je bil brušeni ali manj brušeni indijski riž s poreklom iz Kambodže in Mjanmara uvožen v obsegu in po cenah, ki industriji Unije povzročajo resne težave. Tako je Komisija z Uredbo 2019/67 ( 1 ) ponovno uvedla dajatve skupne carinske tarife za uvoz tega riža za obdobje treh let in vzpostavila postopno znižanje stopenj dajatev, ki se uporabljajo.

Splošno sodišče, pri katerem sta Kraljevina Kambodža in združenje Cambodia Rice Federation vložila ničnostno tožbo zoper izpodbijano uredbo, je tej tožbi ugodilo. V sodbi je prvič podalo razlago členov 22 in 23 Uredbe o GSP ( 2 ) ter zlasti pojmov, ki se nanašajo na „proizvajalce podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Uniji“, in pogojev za dokaz obstoja resnih težav, povzročenih industriji Unije.

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče je najprej v zvezi s pojmom „podobni ali neposredno konkurenčni izdelki“ in opredelitvijo industrije Unije uvodoma poudarilo, da je treba v preiskavah za uvedbo zaščitnih ukrepov upoštevati tako proizvajalce „podobnih izdelkov“ kot proizvajalce „neposredno konkurenčnih“ izdelkov v Uniji.

Nato je ugotovilo, da je Komisija v obravnavani zadevi za presojo obstoja resnih težav, s katerimi so se srečevali proizvajalci Unije, menila, da je brušeni ali manj brušeni indijski riž, predelan iz neoluščenega riža, pridelanega v Uniji, „podoben ali neposredno konkurenčen izdelek“.

Splošno sodišče je v zvezi s tem na prvem mestu poudarilo, da Komisija napačno meni, da je treba za „podobne ali neposredno konkurenčne izdelke“ v smislu člena 22(1) Uredbe o GSP uporabiti pogoj porekla izdelkov, uvoženih iz držav, upravičenih do tarifnih preferencialov, v smislu člena 33 Uredbe o GSP in Delegirane uredbe 2015/2446. ( 3 )

Zakonodajalec Unije namreč na pravila o poreklu napotuje samo v zvezi z uvoženimi izdelki. Poleg tega člen 22(1) in (2) Uredbe o GSP ne določa, da je treba pri analizi vpliva uvoza izdelka s poreklom iz države upravičenke na gospodarski ali finančni položaj proizvajalcev Unije upoštevati poreklo izdelkov, ki jih ti proizvajajo, in tako omejiti proizvajalce Unije, ki lahko uživajo zaščito iz te določbe.

Na drugem mestu, Splošno sodišče je menilo, da je treba brušeni ali manj brušeni indijski riž, proizveden v Uniji, opredeliti kot izdelek, ki je podoben ali neposredno konkurenčen brušenemu ali manj brušenemu indijskemu rižu s poreklom iz Kambodže, ne glede na poreklo surovine, iz katere je bil predelan.

Brušeni ali manj brušeni indijski riž ima namreč ne glede na poreklo te surovine, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter enako uporabo. Zato je zamenljiv ali nadomestljiv z drugim brušenim ali manj brušenim indijskim rižem, tako za rižarne v Uniji kot za potrošnike.

Komisija je morala torej v okviru analize učinkov uvoza indijskega riža s poreklom iz Kambodže na cene industrije Unije upoštevati vse rižarne v Uniji, ki proizvajajo brušeni ali manj brušeni indijski riž, ne glede na poreklo neoluščenega riža, ki ga predelujejo.

Ker je Komisija iz ocene škode izključila del proizvajalcev, je Splošno sodišče ugotovilo, da je napačna opredelitev proizvajalcev Unije povzročila napako tudi pri analizi obstoja resnih težav.

Na tretjem mestu, Splošno sodišče je ugotovilo, da je Komisija s tem, da je omejila opredelitev proizvajalcev Unije, ki jih je treba upoštevati pri oceni škode glede na poreklo surovine, predelane v brušeni ali manj brušeni indijski riž, de facto razširila obseg zaščite na pridelovalce Unije, saj se riž, pridelan v Uniji, dejansko nanaša le nanje. Take razlage pa ni mogoče utemeljiti glede na opredelitev industrije Unije iz uvodnih izjav 22 in 23 izpodbijane uredbe, ki se izrecno nanaša le na rižarne Unije.

Glede na navedeno je Splošno sodišče razsodilo, da je Komisija napačno uporabila pravo in storila očitno napako pri presoji s tem, da je samovoljno omejila področje svoje preiskave v zvezi s škodo, povzročeno industriji Unije, le na rižarne, ki obdelujejo brušeni ali manj brušeni indijski riž, predelan iz neoluščenega riža, pridelanega v Uniji.

Dalje, glede analize nelojalnega nižanja prodajnih cen je Splošno sodišče ugotovilo, da se Komisija ni oprla na zanesljive in upoštevne dokaze ali indice, na podlagi katerih bi lahko utemeljila svojo odločitev o izvedbi prilagoditev.

Prvič, geografska porazdelitev, na kateri temelji „očitno dejstvo“, da konkurenca v zvezi z brušenim ali manj brušenim indijskim rižem v Uniji poteka na severu Evrope, ni podprta z zanesljivimi in upoštevnimi dokazi. Enako velja za odločitev Komisije, da za celotno proizvodnjo indijskega riža v Uniji uporabi enotno stopnjo 49 EUR na tono za stroške prevoza, ne da bi prilagoditev omejila na določen delež prodaje brušenega in manj brušenega indijskega riža v Uniji, ki dejansko zahteva tak prevoz z juga na sever Evrope.

Drugič, elementi, na katere se sklicuje Komisija, da bi utemeljila prilagoditev uvoznih cen, niso dovolj prepričljivi ali ne obstajajo in jih ni mogoče šteti niti za dokaze niti za skladne indice, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti obstoj dejavnika, zaradi katerega je bila opravljena prilagoditev uvoznih cen, in določiti njegov vpliv na primerljivost cen.

Tretjič, Komisija ni predložila nobenega dokaza v podporo prilagoditvi analize nelojalnega nižanja prodajnih cen, da bi se upoštevale razlike v ravni trgovanja in primerjale cene brušenega riža, prodanega v razsutem stanju, s cenami riža, prodanega v pakiranjih, niti nobenega indica, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti obstoj dejavnikov, zaradi katerih je bila ta prilagoditev opravljena, in določiti njihov vpliv na primerljivost cen.

Nazadnje, glede obveznosti Komisije, da razkrije podrobnosti, na katerih temeljijo bistvena dejstva in premisleki, oziroma drugačna dejstva in premisleke, na podlagi katerih sprejme odločitve, je Splošno sodišče poudarilo, da člen 17 Delegirane uredbe št. 1083/2013 ( 4 ) te obveznosti nikakor ne pogojuje s kakršno koli zahtevo zainteresiranih strani. To obveznost je treba razlikovati tako od pravice, ki jo imajo zainteresirane strani na podlagi člena 16 Delegirane uredbe št. 1083/2013 in člena 12(1) Sklepa 2019/339, ( 5 ) da med upravnim postopkom pisno zahtevajo dostop do spisa, kot od vprašanja morebitnega posredovanja pooblaščenca za zaslišanje v primeru zavrnitve ali spora v zvezi z zaupnostjo nekaterih dokumentov. Splošno sodišče je poleg tega pojasnilo, da člen 17 Delegirane uredbe št. 1083/2013 ne vsebuje nobene navedbe, na podlagi katere bi bilo to razkritje zgolj informativno. Čeprav ta določba tako predpisuje obveznost Komisije, da razkrije podrobnosti, na katerih temeljijo bistvena dejstva in premisleki, na podlagi katerih sprejme odločitve, ta obveznost a fortiori velja za sama bistvena dejstva in premisleke.

( 1 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/67 z dne 16. januarja 2019 o uvedbi zaščitnih ukrepov v zvezi z uvozom indijskega riža s poreklom iz Kambodže in Mjanmara (UL 2019, L 15, str. 5).

( 2 ) Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL 2012, L 303, str. 1, v nadaljevanju: Uredba o GSP).

( 3 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL 2015, L 343, str. 1).

( 4 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1083/2013 z dne 28. avgusta 2013 o določitvi pravil glede postopka za začasni preklic tarifnih preferencialov in sprejetja splošnih zaščitnih ukrepov v skladu z Uredbo (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (UL 2013, L 293, str. 16).

( 5 ) Sklep predsednika Evropske komisije (EU) 2019/339 z dne 21. februarja 2019 o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih trgovinskih postopkih (UL 2019, L 60, str. 20).