This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62016TJ0913
Sodba Splošnega sodišča (drugi razširjeni senat) z dne 11. maja 2022.
Finanziaria d'investimento Fininvest SpA (Fininvest) in Silvio Berlusconi proti Evropski centralni banki.
Ekonomska in monetarna politika – Bonitetni nadzor kreditnih institucij – Posebne nadzorniške naloge, prenesene na ECB – Ocena pridobitev kvalificiranega deleža – Nasprotovanje pridobitvi kvalificiranega deleža – Prepoved retroaktivnosti – Pravnomočnost – Uporaba nacionalnih določb, namenjenih prenosu – Pravica do obrambe – Pravica do vpogleda v spis – Pravica do izjave – Nov tožbeni razlog – Primarnost prava Unije – Pravica do učinkovitega sodnega varstva.
Zadeva T-913/16.
Sodba Splošnega sodišča (drugi razširjeni senat) z dne 11. maja 2022.
Finanziaria d'investimento Fininvest SpA (Fininvest) in Silvio Berlusconi proti Evropski centralni banki.
Ekonomska in monetarna politika – Bonitetni nadzor kreditnih institucij – Posebne nadzorniške naloge, prenesene na ECB – Ocena pridobitev kvalificiranega deleža – Nasprotovanje pridobitvi kvalificiranega deleža – Prepoved retroaktivnosti – Pravnomočnost – Uporaba nacionalnih določb, namenjenih prenosu – Pravica do obrambe – Pravica do vpogleda v spis – Pravica do izjave – Nov tožbeni razlog – Primarnost prava Unije – Pravica do učinkovitega sodnega varstva.
Zadeva T-913/16.
ECLI identifier: ECLI:EU:T:2022:279
Zadeva T‑913/16
Silvio Berlusconi in Finanziaria d’Investimento Fininvest S.p.A. (Fininvest)
in
Silvio Berlusconi
proti
Evropski centralni banki
Sodba Splošnega sodišča (drugi razširjeni senat) z dne 11. maja 2022
„Ekonomska in monetarna politika – Bonitetni nadzor kreditnih institucij – Posebne nadzorniške naloge, prenesene na ECB – Ocena pridobitev kvalificiranega deleža – Nasprotovanje pridobitvi kvalificiranega deleža – Prepoved retroaktivnosti – Pravnomočnost – Uporaba nacionalnih določb, namenjenih prenosu – Pravica do obrambe – Pravica do vpogleda v spis – Pravica do izjave – Nov tožbeni razlog – Primarnost prava Unije – Pravica do učinkovitega sodnega varstva“
Ekonomska in monetarna politika – Ekonomska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor kreditnih institucij – Posebne naloge, prenesene na Evropsko centralno banko (ECB) – Postopek ocenjevanja pridobitev kvalificiranih deležev – Pojem pridobitve kvalificiranega deleža – Široka razlaga – Upoštevanje ciljev tega postopka
(Uredba Sveta št. 1024/2013, člen 15; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2013/36, člen 22(1))
(Glej točke od 44 do 57.)
Ekonomska in monetarna politika – Ekonomska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor kreditnih institucij – Posebne naloge, prenesene na Evropsko centralno banko (ECB) – Postopek ocenjevanja pridobitev kvalificiranih deležev – Merilo verjetnega vpliva nameravanega pridobitelja na zadevno kreditno institucijo – Neuporaba v okviru opredeljevanja transakcije kot pridobitve kvalificiranega deleža – Nevplivanje verjetnega vpliva, ki ga ima nameravani pridobitelj, na njegov ugled
(Uredba Sveta št. 1024/2013, člen 15; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2013/36, člena 22(1) in 23(1))
(Glej točke od 58 do 60 in od 162 do 166.)
Akti institucij – Časovna veljavnost – Načelo prepovedi retroaktivnosti – Neobstoj kršitve
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2013/36, člena 22 in 23)
(Glej točke od 97 do 99.)
Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Razširitev obstoječega tožbenega razloga, ki je z njim tesno povezana – Neobstoj – Nedopustnost
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 84(1))
(Glej točke od 128 do 130 in od 139 do 142.)
Ekonomska in monetarna politika – Ekonomska politika – Nadzor nad finančnim sektorjem Unije – Enotni mehanizem nadzora – Bonitetni nadzor kreditnih institucij – Pravica do obrambe – Obseg – Pravica do izjave v okviru nadzorniških postopkov – Možnost izjaviti se o osnutku odločitve ECB v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža v kreditni instituciji v kratkem roku – Obstoj več postopkovnih načinov, s katerimi je mogoče zagotoviti spoštovanje pravice do izjave – Neobstoj kršitve te pravice
(Uredba Sveta št. 1024/2013, člen 15; Uredba Evropske centralne banke št. 468/2014, člen 31(3))
(Glej točke od 215 do 218, 222, od 224 do 232 in 236.)
Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Razlog, ki izhaja iz okoliščin, ki so se razkrile med postopkom – Obseg – Tožbeni razlog, ki temelji na sodbi Sodišča, ki potrjuje pravni položaj, ki je tožeči stranki znan ob vložitvi njene tožbe – Izključitev
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 84(1))
(Glej točke od 251 do 257.)
Povzetek
Splošno sodišče je potrdilo sklep, s katerim je ECB S. Berlosconiju zavrnila pridobitev kvalificiranega deleža v banki Banca Mediolanum.
S. Berlusconi ni izpolnjeval zahteve glede ugleda, ki se uporablja za imetnike kvalificiranih deležev, zaradi svoje obsodbe zaradi davčne zatajitve iz leta 2013.
Mešani finančni holding Mediolanum je leta 2015 prevzela njegova hčerinska družba, banka Banca Mediolanum. Fininvest, holdinška družba italijanskega prava, ki je v večinski lasti S. Berlusconija (v nadaljevanju skupaj: tožeči stranki), je zaradi svojega deleža v kapitalu družbe Mediolanum postala imetnica deleža v kapitalu banke Banca Mediolanum. Konkretno je imela ta transakcija združitve s prevzemom obliko zamenjave delnic, s katero je družba Fininvest pravno pridobila delnice v tej kreditni instituciji.
Pred tem je Banca d’Italia (italijanska centralna banka) leta 2014 odločila, prvič, da se odredita začasna prepoved uveljavljanja glasovalnih pravic tožečih strank v družbi Mediolanum in odsvojitev njunih deležev v njej, ki so presegali 9,99 %, in drugič, da se zavrne njuna zahteva za izdajo dovoljenja v zvezi z imetništvom kvalificiranega deleža v tej instituciji, ker S. Berlusconi zaradi svoje obsodbe zaradi davčne zatajitve iz leta 2013 ni več izpolnjeval zahteve glede ugleda. Ta sklep italijanske centralne banke je bil odpravljen s sodbo Consiglio di Stato (državni svet, Italija) z dne 3. marca 2016.
Zaradi prevzema družbe Mediolanum od banke Banca Mediolanum in zaradi sodbe Consiglio di Stato (državni svet, Italija) z dne 3. marca 2016 sta italijanska centralna banka in Evropska centralna banka (ECB) začeli nov postopek ocenjevanja pridobitve kvalificiranega deleža tožečih strank v banki Banca Mediolanum. Ob koncu tega postopka je ECB, ki ji je italijanska centralna banka predložila predlog v zvezi s tem, sprejela sklep, s katerim je zavrnila izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v tej kreditni instituciji ( 1 ). Svoj sklep je obrazložila zlasti s tem, da S. Berlusconi ni več izpolnjeval zahteve glede ugleda, ki se je uporabljala za imetnike kvalificiranih deležev. ( 2 )
Drugi razširjeni senat Splošnega sodišča je tožbo za razglasitev ničnosti sklepa ECB zavrnil. Splošno sodišče je v sodbi zagotovilo pomembna pojasnila v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža v kreditni instituciji s strani osebe, ki ne izpolnjuje merila ugleda.
Presoja Splošnega sodišča
Najprej se je Splošno sodišče, potem ko je spomnilo na določbe prava Unije, ki urejajo postopek ocenjevanja pridobitev kvalificiranih deležev, ( 3 ) opredelilo do pojma „pridobitev kvalificiranega deleža“.
Prvič, ugotovilo je, da je treba ta pojem šteti za avtonomen pojem prava Unije, ki ga je treba v vseh državah članicah razlagati enotno.
Drugič, ker ta pojem v pravu Unije ni opredeljen, ga je treba razlagati ob upoštevanju, na eni strani, splošnega okvira v katerem se uporablja, in njegovega običajnega pomena v vsakdanjem jeziku ter, na drugi strani, ciljev, uresničevanih z določbami prava Unije, ki urejajo postopek izdaje dovoljenj za pridobitve kvalificiranih deležev, in polnega učinka teh določb.
Tako lahko v običajnem pomenu pojem pridobitve vrednostnih papirjev ali deležev zajema različne vrste transakcij, vključno s transakcijo zamenjave delnic. Dalje, glede okvira, v katerega se umešča postopek izdaje dovoljenj za pridobitve kvalificiranega deleža, in njegovih ciljev je Splošno sodišče opozorilo, da je ocena primernosti vsakega novega lastnika pred nakupom deleža v kreditni instituciji nepogrešljivo orodje za zagotavljanje ustreznosti in finančne stabilnosti lastnikov teh institucij. Poleg tega bi morale kreditne institucije, da bi se zagotovila njihova bonitetna trdnost, upoštevati sklop pravil Unije na tem področju, to upoštevanje pa je močno odvisno tudi od primernosti njihovih lastnikov in katere koli osebe, ki namerava pridobiti znaten delež v taki instituciji. Nazadnje, cilj postopka izdaje dovoljenj za pridobitve kvalificiranih deležev je zagotoviti preudarno in skrbno upravljanje institucije, v kateri je pridobitev nameravana, pa tudi ustreznost nameravanega pridobitelja in finančno trdnost nameravane pridobitve ob upoštevanju njegovega verjetnega vpliva na zadevno institucijo. Zato pojma „pridobitev kvalificiranega deleža“ ni mogoče razlagati ozko, saj bi taka ozka razlaga privedla do tega, da bi bilo mogoče postopek ocenjevanja obiti z zagotovitvijo, da so nekateri načini pridobivanja kvalificiranih deležev izvzeti iz nadzora ECB, in da bi se torej podvomilo o teh ciljih.
Poleg tega se postopek ocenjevanja pridobitev kvalificiranih deležev v kreditni instituciji uporablja tako za neposredne kot za posredne pridobitve. ( 4 ) Kadar posreden kvalificirani delež postane neposreden ali kadar se stopnja posrednega nadzora nad tem kvalificiranim deležem spremeni, zlasti kadar delež, ki ga ima oseba posredno prek dveh družb, postane neposredno njen prek ene same družbe, se torej spremeni pravna struktura imetništva kvalificiranega deleža, tako da je tako transakcijo treba šteti za pridobitev kvalificiranega deleža.
Tretjič, v skladu z določbami prava Unije, upoštevnimi v tej zadevi, ( 5 ) uporaba postopka izdaje dovoljenj za pridobitev kvalificiranega deleža ni odvisna od spremembe verjetnega vpliva, ki ga nameravani pridobitelj lahko izvršuje na kreditno institucijo. Tak vpliv je namreč eden od dejavnikov, ki jih je treba upoštevati le pri ocenjevanju ustreznosti tega pridobitelja in finančne trdnosti nameravane pridobitve. ( 6 ) Nasprotno pa ta dejavnik ni upošteven za opredeljevanje transakcije kot pridobitve kvalificiranega deleža.
Dalje, ob upoštevanju teh ugotovitev je Splošno sodišče priznalo, da je zadevna združitev zaradi sodbe državnega sveta z dne 3. marca 2016 privedla do spremembe pravne strukture kvalificiranega deleža tožečih strank v zadevni kreditni instituciji. Tako je ECB pravilno ugotovila, da zadevna transakcija združitve pomeni pridobitev kvalificiranega deleža.
Poleg tega je Splošno sodišče zavrnilo trditve tožečih strank v zvezi s tem, da ECB ni ocenila merila verjetnega vpliva nameravanega pridobitelja na zadevno kreditno institucijo. V zvezi s tem je pojasnilo, da ugled nameravanega pridobitelja ni odvisen od obsega njegovega verjetnega vpliva na to institucijo. Ker ECB ni bila dolžna preučiti tega merila pri ocenjevanju ugleda nameravanega pridobitelja, ji ni mogoče očitati, da je kršila obveznost obrazložitve v zvezi s tem merilom.
Nazadnje, Splošno sodišče je zavrnilo trditve tožečih strank, ki so se nanašale na nezakonitost določbe okvirne uredbe o EMN, na podlagi katere sta imeli tožeči stranki na voljo kratek rok treh delovnih dni, da se izjavita glede osnutka izpodbijanega sklepa. ( 7 ) V zvezi s tem je poudarilo, da v okviru nadzorniškega postopka, kot je postopek ocenjevanja pridobitve kvalificiranega deleža, obstaja več postopkovnih načinov, ki zadevnim strankam omogočajo, da se izjavijo. Te stranke lahko vse upoštevne elemente navedejo v svoji zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in imajo priložnost učinkovito predstaviti svoje stališče glede uradnega obvestila ECB. Poleg tega je mogoče spoštovanje njihove pravice do izjave glede na okoliščine zagotoviti tudi z možnostjo, ki jo ima ECB, da organizira sestanek. ECB mora namreč uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da se v vsakem konkretnem primeru prepriča o spoštovanju pravice do izjave.
( 1 ) Sklep ECB/SSM/2016 – 7LVZJ6XRIE7VNZ4UBX81/4 z dne 25. oktobra 2016.
( 2 ) V smislu člena 23(1)(a) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL 2013, L 176, str. 338).
( 3 ) Člen 15 Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na ECB (UL 2013, L 287, str. 63) (v nadaljevanju: uredba o EMN), členi od 85 do 87 Uredbe (EU) št. 468/2014 ECB z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (UL 2014, L 141, str. 1) in člen 22(1) Direktive 2013/36.
( 4 ) Člen 22(1) Direktive 2013/36.
( 5 ) Člen 15 uredbe o EMN v povezavi s členom 22(1) in členom 23(1) Direktive 2013/36.
( 6 ) Člen 23(1) Direktive 2013/36.
( 7 ) Člen 31(3) okvirne uredbe o EMN.