(Zadeva T‑177/16)

Družba MEMA GmbH LG

proti

Uradu Skupnosti za rastlinske sorte

Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 5. februarja 2019

„Nove sorte rastlin – Prijava za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti za rastlinsko sorto Braeburn 78 (11078) – Imenovanje drugega urada za preizkušanje – Obseg preizkusa, ki ga mora opraviti odbor za pritožbe – Obveznost obrazložitve“

1. Kmetijstvo – Enotne zakonodaje – Žlahtniteljske pravice – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Pristojnost sodišča Unije – Odredba, naslovljena na Urad Skupnosti za rastlinske sorte – Izključitev

   (Uredba Sveta št. 2100/94, člen 73(6))

   (Glej točko 29.)

2. Kmetijstvo – Enotne zakonodaje – Žlahtniteljske pravice – Tožbeni postopek – Tožba zoper odločbo Urada Skupnosti za rastlinske sorte in dodeljena odboru za pritožbe – Raziskovanje dejstev po uradni dolžnost – Obveznost skrbne in nepristranske preučitve vseh upoštevnih elementov – Obseg

   (Uredba Sveta št. 2100/94, členi 54, 55 in 76; Uredba Komisije št. 874/2009, člen 51)

   (Glej točke od 34 do 38.)

3. Kmetijstvo – Enotne zakonodaje – Žlahtniteljske pravice – Tožbeni postopek – Tožba zoper odločbo Urada Skupnosti za rastlinske sorte in dodeljena odboru za pritožbe – Funkcionalna kontinuiteta med tema stopnjama – Preizkus pritožbe odbora za pritožbe – Obseg – Vzporednost s pristojnostmi odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 2017/1001, člen 71(1) Uredbe Sveta št. 2100/94, člen 72)

   (Glej točke od 39 do 42.)

4. Kmetijstvo – Enotne zakonodaje – Žlahtniteljske pravice – Odločbe Urada Skupnosti za rastlinske sorte ali njegovih odborov za pritožbe – Obveznost obrazložitve – Obseg

   (člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 2100/94, člen 75)

   (Glej točki 43 in 44.)

5. Kmetijstvo – Enotne zakonodaje – Žlahtniteljske pravice – Pogoji za podelitev žlahtniteljske pravice – Razločljivost rastlinske sorte – Merila presoje – Zrelost živila – Pojem

   (Uredba Sveta št. 2100/94, člen 7(1))

   (Glej točki 48 in 49.)

Povzetek

Splošno sodišče je v sodbi Mema/CPVO (Braeburn 78 (11078)) (T‑177/16) z dne 5. februarja 2019 podalo pojasnila glede obsega preizkusa, ki ga mora odbor za pritožbe pri Uradu Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO) izvesti, zlasti s postavitvijo vzporednice z obveznostmi, ki jih ima odbor za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO). V tej zadevi je bila z odločbo odbora za pritožbe pri CPVO potrjena odločba CPVO o zavrnitvi zahteve tožeče stranke za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti za sorto jabolka „Braeburn 78“. CPVO je v bistvu menil, da ta sorta ni dovolj razločljiva v primerjavi s sorto „Royal Braeburn“.

Prvič, Splošno sodišče je opozorilo, da je za delo CPVO značilna znanstvena in tehnična kompleksnost pogojev za obravnavo prošenj za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti, tako da mu je treba pri izvajanju nalog priznati diskrecijsko pravico, ki se med drugim razteza na preverjanje razločljivosti sorte. Vendar mora odbor za pritožbe pri CPVO upoštevati tudi načelo dobrega upravljanja, na podlagi katerega mora skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne dejanske in pravne elemente v zadevi, ki jo obravnava. Poleg tega se določbe v zvezi s postopkom, ki poteka pred CPVO, smiselno uporabljajo za pritožbeni postopek. Tako je treba načelo raziskovanja dejstev po uradni dolžnosti iz člena 76 Uredbe št. 2100/94 ( 1 ) uporabiti tudi v takem postopku pred odborom za pritožbe.

Drugič, Splošno sodišče je ugotovilo, da ima člen 72 Uredbe št. 2100/94, v skladu s katerim lahko odbor za pritožbe bodisi izvršuje katero koli pooblastilo v pristojnosti oddelka, ki je izdal izpodbijano odločbo, ali pa preda zadevo navedenemu oddelku, da ukrepa naprej, podobno besedilo kot člen 71(1) Uredbe 2017/1001. ( 2 ) Tako iz te odločbe kot tudi sistematike Uredbe št. 2017/1001 izhaja, da odbor za pritožbe glede odločanja o pritožbi lahko izvršuje katero koli pooblastilo v pristojnosti oddelka, ki je izdal odločbo, zoper katero je bila vložena pritožba, in da se njegov preizkus nanaša na celoten spor, kakršen je v trenutku, ko odloča. Iz tega člena tudi izhaja, da obstaja funkcionalna kontinuiteta med različnimi oddelki EUIPO in odbori za pritožbe, iz katere izhaja, da morajo v okviru ponovnega preizkusa, ki so ga odbori za pritožbe zavezani opraviti glede odločb, ki so jih sprejeli prvostopenjski oddelki EUIPO, odločitve odborov za pritožbe temeljiti na vseh dejanskih in pravnih elementih, ki so jih stranke navedle v postopku pred prvostopenjskim oddelkom ali v pritožbenem postopku. Poleg tega je bilo glede obsega preizkusa, ki ga morajo odbori za pritožbe pri EUIPO opraviti glede odločbe, ki je predmet pritožbe, razsojeno, da ta obseg preizkusa ni odvisen od tega, ali stranka, ki je vložila pritožbo, uveljavlja neki poseben razlog glede te odločbe s tem, da graja, kako je oddelek EUIPO, ki je odločal na prvi stopnji, razlagal ali uporabil pravno pravilo, ali celo, kako je ta oddelek presojal neki dokazni element.

Splošno sodišče je zato menilo, da se ob upoštevanju podobnosti med določbami Uredbe št. 2017/1001 in Uredbe št. 2100/94 podobna načela uporabljajo za postopke, ki jih uporablja CPVO.

Splošno sodišče je nazadnje ugotovilo, da sporna odločba ni bila obrazložena oziroma da obrazložitev ni bila zadostna, zato jo je razveljavilo.

( 1 ) Uredba Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 16, str. 390).

( 2 ) Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1).