Zadeva T‑377/17

SQ

proti

Evropski investicijski banki

„Javni uslužbenci – Osebje EIB – Pritožba zaradi psihičnega nadlegovanja – Upravna preiskava – Pojem ‚psihično nadlegovanje‘ – Zahteva, da se mora očitano ravnanje ponoviti, da pomeni ‚psihično nadlegovanje‘ – Zavrnitev začetka disciplinskega postopka proti osebi, ki je tako ravnala – Obveznost zaupnosti v zvezi z obstojem postopka upravne preiskave, ki poteka, in posledično v zvezi z odločbo o ustavitvi postopka za ugotavljanje obstoja psihičnega nadlegovanja“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 13. julija 2018

1. Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Predhodni postopek – Zavezujoča narava – Neimenovanje člana spravnega odbora s strani EIB v določenem roku – Neuspeh spravnega postopka – Posledice

   (Kadrovski predpisi Evropske investicijske banke, člen 41)

2. Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Psihično nadlegovanje – Pojem – Vpliv na samospoštovanje in samozaupanje – Zahteva po ponavljanju ravnanja – Merila presoje

   (Kadrovski predpisi za uradnike, člen 12a; Kodeks ravnanja osebja Evropske investicijske banke, člen 3.6.1)

3. Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Psihično nadlegovanje – Pojem – Diskrecijska pravica uprave glede uporabe pojma – Neobstoj – Sodni nadzor – Obseg

   (Kodeks ravnanja osebja Evropske investicijske banke, člen 3.6)

4. Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Organizacija služb – Zaposlovanje osebja – Diskrecijska pravica uprave – Prosto sestavljanje upravnih enot – Obseg

5. Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Psihično nadlegovanje – Pojem – Napredovanje domnevne žrtve – Okoliščina, ki ne izključuje obstoja nadlegovanja – Upočasnitev v razvoju poklicne poti – Okoliščina, ki sama po sebi ne pomeni psihičnega nadlegovanja

   (Kodeks ravnanja osebja Evropske investicijske banke, člen 3.6.1)

6. Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Pravice in obveznosti – Notranja preiskava o domnevnem psihičnem nadlegovanju – Ugotovitev obstoja psihičnega nadlegovanja – Obveznost sprejetja ustreznih ukrepov – Diskrecijska pravica uprave – Meje – Naložitev ukrepa, ki se uporablja samo v primeru ponovne kršitve zadevne osebe – Nedopustnost

   (Kadrovski predpisi za uradnike, člena 12a in 24; Kodeks ravnanja osebja Evropske investicijske banke, člen 3.6.1)

7. Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Pravice in obveznosti – Notranja preiskava o domnevnem psihičnem nadlegovanju – Ugotovitev obstoja psihičnega nadlegovanja – Sklep o zaključku preiskave označen z zahtevo glede zaupnosti, ki žrtvi onemogoča razkritje njenega obstoja in vsebine – Nedopustnost

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 31; Kodeks ravnanja osebja Evropske investicijske banke, člen 3.6.1)

8. Uradniki – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Ravnanja uslužbenca do drugega uslužbenca – Izključitev – Možnost žrtve, da vloži tožbo pri nacionalnem sodišču – Obveznost EIB, da pomaga žrtvi – Neobstoj

   (Kadrovski predpisi za uradnike, člen 24)

1.  V zvezi s predhodnim postopkom, ki se uporablja za zadeve v zvezi z Evropsko investicijsko banko, v nasprotju z ureditvijo pred 1. julijem 2013, člen 41 pravilnika o osebju EIB zdaj določa, da je sprožitev spravnega postopka pred vložitvijo tožbe proti EIB v skladu s to določbo obvezna.

   Ker dejstvo, da EIB ni imenovala člana, ki bi moral sestavljati spravni odbor in nato v skupnem dogovoru s članom, ki ga je imenoval zadevni uslužbenec, izbrati tretjega člana tega odbora, ovira kakršno koli zakonito vzpostavitev spravnega odbora, je treba ugotoviti, da če EIB ne imenuje tega člana v roku enega tedna iz člena 41 pravilnika o osebju, spravni postopek ni uspešen. Iz tega izhaja, da je treba v primeru vložitve tožbe šteti, da je tožeča stranka dejansko predložila spor v spravni postopek pred vložitvijo tožbe, ki torej nikakor ni prezgodnja.

   (Glej točke 71, 74 in 75.)

2.  Zato obnašanje ali dejanja člana osebja Evropske investicijske banke v razmerju do drugega člana tega osebja pomenijo „psihično nadlegovanje“, če so objektivno vplivali na samospoštovanje in samozaupanje te osebe. V zvezi s tem ni mogoče zahtevati, da se mora ravnanje ponoviti na enak način, da lahko spada v okvir pojma psihično nadlegovanje, ne da bi se upošteval skupni učinek različnega ravnanja na samospoštovanje in samozaupanje osebe, v katero so taka ravnanja usmerjena, je treba prvi del prvega tožbenega sprejeti.

   Opredelitev pojma psihično nadlegovanje iz člena 3.6.1 Kodeksa ravnanja osebja EIB banke kodeksa ravnanja zahteva ponavljanje sovražnih pripomb, obnašanja ali dejanj, in to v precej dolgem obdobju, da bi ti lahko spadali v okvir tega pojma. S tega vidika je ta opredelitev analogna opredelitvi iz člena 12a Kadrovskih predpisov. Zato se lahko to sklicevanje v sodni praksi v zvezi s členom 12a Kadrovskih predpisov na postopek, ki nujno traja in predpostavlja ponavljajoče se ali trajajoče ravnanje, po analogiji uporablja tudi za namene uporabe pojma psihično nadlegovanje, ki se uporablja za uslužbence EIB.

   V zvezi s tem se pojem psihično nadlegovanje razlikuje od pojma spolno nadlegovanje. Medtem ko ugotovitev obstoja spolnega nadlegovanja ni nujno odvisna od ponavljanja neželenega ravnanja ali ravnanj s spolno konotacijo, je ugotovitev psihičnega nadlegovanja rezultat ugotovitve celote ravnanj in je načeloma ni mogoče izvesti na podlagi ugotovitve posameznega ravnanja. Zato dejstvo, da je član osebja po naključju lahko uporabil neprimeren ton na sestanku ali pogovoru z drugimi člani osebja, načeloma ne spada v okvir pojma psihičnega nadlegovanja.

   Kot rezultat postopka, ki traja, je namreč lahko psihično nadlegovanje posledica celote različnih ravnanj člana osebja EIB v razmerju do drugega, ki posamezno ne bi nujno sami po sebi pomenili psihičnega nadlegovanja, če pa bi jih ocenili globalno in glede na okoliščine, vključno zaradi njihovega kopičenja v času, bi se lahko štelo, da so objektivno vplivali na samospoštovanje in samozavest tega drugega člana osebja, v katerega so ta ravnanja usmerjena, v smislu člena 3.6.1 kodeksa ravnanja.

   Zato je treba pri preučevanju vprašanja, ali ravnanja, ki jih navaja zadevni uslužbenec, pomenijo psihično nadlegovanje, ta dejstva preučiti posamezno in skupaj kot elemente celotnega delovnega okolja, ki ga oblikujejo ravnanja člana osebja v razmerju do drugega člana tega osebja.

   (Glej točke od 88 do 94 in 96.)

3.  Pojem psihično nadlegovanje iz člena 3.6.1 Kodeksa ravnanja osebja Evropske investicijske banke temelji na objektivnem pojmu, in tudi če temelji na kontekstualni opredelitvi dejanj in ravnanj uradnikov in uslužbencev, ki ni vedno preprosta, vseeno ne zahteva zapletenih presoj, kot so presoje, ki lahko izhajajo iz ekonomskih, znanstvenih ali tehničnih pojmov, ki bi upravičevale, da se upravi pri uporabi zadevnega pojma prizna diskrecijska pravica. Zato je treba, če se zatrjuje kršitev člena 3.6.1 kodeksa ravnanja, ugotoviti, ali je EIB storila napako pri presoji dejanskega stanja glede na opredelitev psihičnega nadlegovanja iz te določbe, ne pa očitne napake pri presoji tega dejanskega stanja.

   (Glej točko 99.)

4.  Evropska investicijska banka lahko, tako kot institucije in agencije Unije, prosto oblikuje svoje upravne enote ob upoštevanju skupine dejavnikov, kot so narava in obseg nalog, ki so jim dodeljene, ter proračunske možnosti in spreminjanje njihovih prednostnih nalog. Ta svoboda pomeni, da lahko za zagotovitev večje učinkovitosti organizacije del ukinjajo delovna mesta in spreminjajo naloge, dodeljene ohranjenim delovnim mestom, prav tako pa lahko naloge, ki jih je prej izvajala oseba, zaposlena na ukinjenem delovnem mestu, prerazporedijo.

   (Glej točko 104.)

5.  Tako kot na podlagi napredovanja uslužbenca ni mogoče izključiti, da je ta žrtev nadlegovanja ali zlonamernega ravnanja njegovega nadrejenega, to, da je tožeča stranka domnevno izkusila upočasnitev v razvoju svoje poklicne poti, ne pomeni nujno samo po sebi psihičnega nadlegovanja.

   (Glej točko 113.)

6.  Kar zadeva uradnike in uslužbence, za katere veljajo besedila iz člena 336 PDEU, ima glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v položaju, ki spada na področje uporabe člena 24 Kadrovskih predpisov, uprava pod nadzorom sodišča Unije široko diskrecijsko pravico pri izbiri ukrepov in načinov za izvajanje navedenega člena 24 Kadrovskih predpisov. Prav tako, kar zadeva uslužbence Evropske investicijske banke, ima predsednik EIB pri izvajanju politike dostojanstva na delovnem mestu široko diskrecijsko pravico pri opredelitvi ukrepov, ki jih je treba sprejeti na podlagi poročila preiskovalnega odbora, ustanovljenega za namene preučitve domnevnega psihičnega nadlegovanja.

   V zvezi s tem je glede na cilje kodeksa ravnanja osebja EIB in politike dostojanstva na delovnem mestu ter zlasti glede na resnost, ki je neločljivo povezana s kakršnim koli ravnanjem, ki pomeni psihično nadlegovanje, kar je potrjeno v teh besedilih, ki ju je sprejela EIB, ukrep, ki ga sprejme EIB in ki se lahko uporablja le v primeru ponovne kršitve zadevne osebe, nezadosten in s tem neustrezen glede na težo obravnavanega primera. Tak ukrep namreč pomeni, da bi bila sankcija za ugotovljeno psihično nadlegovanje odvisna od ugotovitve novega ravnanja, ki se sankcionira, čeprav bi bila ta ugotovitev glede na posamezni primer odvisna od naključne odločitve nove žrtve, da vloži pritožbo v skladu s politiko dostojanstva na delovnem mestu.

   (Glej točke 135, 137, 140 in 141.)

7.  Predsednik Evropske investicijske banke ali njegove službe torej ne zaključka postopka preiskave o ugotovitvi obstoja psihičnega nadlegovanja in dopis z opravičilom novega direktorja označiti s stopnjo zaupnosti, s katero je bilo tožeči stranki prepovedano tretjim osebam razkriti obstoj teh dokumentov in njihovo vsebino.

   Pomen dokončanja upravne preiskave je zlasti v tem, prvič, da lahko že samo morebitno priznanje EIB po končani upravni preiskavi – eventualno izvedeni ob pomoči ločenega organa, kot je preiskovalni odbor – da se je izvajalo psihično nadlegovanje, blagodejno vpliva na ozdravitev nadlegovanega uradnika ali uslužbenca v terapevtskem procesu in ga bo poleg tega žrtev lahko uporabila za potrebe morebitnega nacionalnega sodnega postopka. Drugič, dokončanje upravne preiskave lahko, nasprotno, omogoči ovržbo trditev domnevne žrtve, kar nato omogoči povrnitev škode, ki jo je taka obtožba, če bi se izkazala za neutemeljeno, lahko povzročila osebi, ki je bila v postopku preiskave obravnavana kot domnevni nadlegovalec.

   Če bi bilo treba članu osebja EIB, ki je bil žrtev psihičnega nasilja, naložiti, da mora molčati o obstoju takega nadlegovanja, bi bila posledica – poleg tega, da ta ne bi več mogel nujno upravičiti morebitnih odsotnosti zaradi bolezni, povezane z navedenim psihičnim nadlegovanjem – ta, da zadevna oseba ne bi mogla uporabiti ugotovitev preiskovalnega odbora in predsednika EIB v poročilu oziroma izpodbijani odločbi, med drugim v okviru morebitne tožbe, vložene pred nacionalnim sodiščem proti nadlegovalcu.

   Taka razlaga predpisov, ki se uporabljajo za EIB, bi bila v nasprotju s ciljem kodeksa ravnanja in politike dostojanstva na delovnem mestu, da se prepreči in sankcionira kakršno koli psihično nadlegovanje v institucijah in organih Unije, čeprav psihično nadlegovanje, ker vpliva na zdravje in dostojanstvo osebe, v katero je usmerjeno, pomeni kršenje pravic delavca v smislu člena 31 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

   (Glej točke 154, od 156 do 158 in 183.)

8.  Ni mogoče zahtevati odgovornosti Evropske investicijske banke za ravnanje enega od njenih uslužbencev do drugega, razen če je tako ravnanje zahteval nadrejeni.

   Kar zadeva škodo, ki naj bi jo utrpel uslužbenec EIB zaradi ravnanj nadrejene osebe, je, čeprav je ta tako ravnala v okviru izvajanja svojih funkcij, je res tudi, da je mogoče zaradi njih uveljavljati osebno odgovornost zadevne osebe v tožbi, ki jo vloži zadevni uslužbenec na pristojnem nacionalnem sodišču, čeprav v zvezi s tem v nasprotju s tistim, kar določa člen 24 Kadrovskih predpisov, pravila, ki se uporabljajo za EIB, ne določajo obveznosti pomoči, v skladu s katero bi morala EIB pomagati žrtvi, med drugim finančno, pri takem uveljavljanju povrnitve škode in solidarno odgovarjati, odvisno od primera, za škodo, ki jo je eden od njenih uslužbencev povzročil drugemu uslužbencu.

   (Glej točki 168 in 169.)