This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62014TJ0818
Sodba Splošnega sodišča (osmi razširjeni senat) z dne 25. januarja 2018.
Brussels South Charleroi Airport (BSCA) proti Evropski komisiji.
Državne pomoči – Pomoč, ki jo je Belgija dodelila družbi BSCA – Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za delno združljivo in delno nezdružljivo z notranjim trgom – Pravno zavezujoči akt – Zastaralni rok – Gospodarska narava sistema ILS – Odstotek gospodarske uporabe naprav – Nepravilni številčni podatki – Predlog za prilagoditev – Določitev diskontiranih vrednosti – Obveznost obrazložitve – Izkrivljanje konkurence – Legitimno pričakovanje.
Zadeva T-818/14.
Sodba Splošnega sodišča (osmi razširjeni senat) z dne 25. januarja 2018.
Brussels South Charleroi Airport (BSCA) proti Evropski komisiji.
Državne pomoči – Pomoč, ki jo je Belgija dodelila družbi BSCA – Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za delno združljivo in delno nezdružljivo z notranjim trgom – Pravno zavezujoči akt – Zastaralni rok – Gospodarska narava sistema ILS – Odstotek gospodarske uporabe naprav – Nepravilni številčni podatki – Predlog za prilagoditev – Določitev diskontiranih vrednosti – Obveznost obrazložitve – Izkrivljanje konkurence – Legitimno pričakovanje.
Zadeva T-818/14.
Court reports – general – 'Information on unpublished decisions' section
Zadeva T‑818/14
Brussels South Charleroi Airport (BSCA)
proti
Evropski komisiji
„Državne pomoči – Pomoč, ki jo je Belgija dodelila družbi BSCA – Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za delno združljivo in delno nezdružljivo z notranjim trgom – Pravno zavezujoči akt – Zastaralni rok – Gospodarska narava sistema ILS – Odstotek gospodarske uporabe naprav – Nepravilni številčni podatki – Predlog za prilagoditev – Določitev diskontiranih vrednosti – Obveznost obrazložitve – Izkrivljanje konkurence – Legitimno pričakovanje“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi razširjeni senat) z dne 25. januarja 2018
Pomoči, ki jih dodelijo države – Splošna shema pomoči, ki jo je potrdila Komisija – Posamična pomoč, ki spada v časovni okvir uporabe te sheme – Določitev – Datum pravno zavezujočega akta, ki pristojnemu nacionalnemu organu nalaga dodelitev pomoči
(člen 107(1) PDEU)
Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov
(Statut Sodišča, člena 21, prvi odstavek, in 53; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 76(d))
Konkurenca – Pravila Unije – Podjetje – Pojem – Opravljanje gospodarske dejavnosti – Oprema, ki omogoča povečanje natančnosti pristajanja letala – Vključitev – Neobstoj izvajanja prerogativ javne oblasti
(člen 107(1) PDEU)
Akti institucij – Preambula – Zavezujoča pravna narava – Neobstoj
Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Uporaba merila zasebnega vlagatelja – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Meje
(člen 107(1) PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Možnost Komisije, da uporabi zunanje strokovnjake
(člen 107(1) PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999)
Pomoči, ki jih dodelijo države – Sklep Komisije, s katerim je bila pomoč razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom in je bila naložena zagotovitev njenega vračila – Možnost, da Komisija prepusti nalogo izračuna natančnega zneska, ki ga je treba vrniti, nacionalnim organom
(člen 108(2) PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države – Škodovanje konkurenci – Vpliv na trgovino med državami članicami – Merila presoje – Obseg dokaznega bremena, ki ga nosi Komisija
(člen 107(1) PDEU)
Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Pomoč, dodeljena s kršitvijo postopkovnih pravil iz člena 108 PDEU – Morebitno legitimno pričakovanje prejemnikov – Neobstoj, razen v izjemnih okoliščinah
(člena 107 PDEU in 108 PDEU)
Sodni postopek – Stroški – Stroški, povzročeni brez razloga ali iz nagajivosti – Ravnanje institucije, s katerim se spodbuja nastanek spora
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 135(2))
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 72.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 94 in 95.)
Gospodarska dejavnost je vsaka dejavnost, ki vključuje ponujanje blaga ali storitev na določenem trgu. V zvezi s tem dejavnosti obvladovanja in nadzora zračnega prostora praviloma pomenijo dejavnosti, ki spadajo v prerogative javne oblasti.
V zvezi z instrumentom za prilete, ki uporablja radijski signal za povečanje natančnosti pristajanja letala ob priletu na pristajalno stezo, je treba ugotoviti, da tudi če bi bil obvezen in čeprav, enako kot drugi sistemi, prispeva k varnosti pristankov, ne prispeva niti k obvladovanju in nadzoru zračnega prostora niti k nobeni drugi prerogativi javne oblasti, ki se lahko izvaja na letališču. Prispeva k zagotavljanju storitev, ki jih civilno letališče v konkurenčnem kontekstu ponuja letalskim prevoznikom v okviru svoje splošne dejavnosti, ki je gospodarska. Neobstoj take opreme ima zgolj to posledico, da v določenih vremenskih razmerah letalski prevozniki, ki uporabljajo neko letališče, odpovejo svoje lete ali jih preusmerijo na druga letališča, ki imajo tako opremo. Tako je letališče, ki ni opremljeno s tako opremo, v manj ugodnem konkurenčnem položaju v primerjavi z letališčem, ki ima nameščeno tako opremo, ne da bi ta ugotovitev omogočala izvzetje navedene opreme iz njene opredelitve za gospodarsko dejavnost.
(Glej točke 97, 99, 100, 102 in 103.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 114.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 125 do 127.)
Niti iz Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [108 PDEU] niti iz sodne prakse ne izhaja, da bi imela Komisija za določitev metode, ki se uporabi za izračun neto diskontirane vrednosti državnega ukrepa, ali za preveritev svojih izračunov in njihovo potrditev obveznost posvetovati se z neodvisnimi strokovnjaki.
(Glej točko 158.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 193.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 208, 210 in 211.)
Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 216 in 217.)
V skladu s členom 135(2) Poslovnika Splošnega sodišča lahko to sodišče stranki, tudi tisti, ki je uspela, naloži plačilo dela ali vseh stroškov, če je to upravičeno zaradi njenega ravnanja, tudi pred vložitvijo tožbe, zlasti če je ta stranka drugi stranki povzročila stroške, ki so po mnenju Splošnega sodišča povzročeni brez razloga ali iz nagajivosti. Tako je v primeru, v katerem je Komisija v sklepu na področju državnih pomoči storila številne materialne napake, zaradi katerih je tožeča stranka lahko verjela, da lahko utemeljeno izpodbija veljavnost tega sklepa, in zaradi katerih je bil nadzor nad izpodbijanim sklepom, ki ga je izvedlo Splošno sodišče, otežen
(Glej točki 227 in 228.)