Zadeva T‑575/16

David Martinez De Prins in drugi

proti

Evropski službi za zunanje delovanje

„Javni uslužbenci – Uradniki – Uslužbenci – Osebni prejemki – Osebje ESZD, ki dela v tretji državi – Člen 10 Priloge X h Kadrovskim predpisom – Letna ocena dodatka za življenjske razmere – Sklep o znižanju dodatka za življenjske razmere v Gani s 25 % na 20 % – Ugovor nezakonitosti“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 14. decembra 2017

1. Ugovor nezakonitosti – Obseg – Akti, katerih nezakonitost se lahko uveljavlja – Splošni akt, na katerem temelji izpodbijana odločba – Potreba po pravni vezi med izpodbijano odločbo in spornim splošnim aktom

   (člen 277 PDEU)

2. Tožbe uradnikov – Akt ki posega v položaj – Pojem – Plačilni ali pokojninski list, ki odraža odločbo, katere predmet je povsem finančen – Vključitev – Plačilni ali pokojninski list, ki zgolj potrjuje predhodne upravne odločbe – Izključitev

   (Kadrovski predpisi, člena 90(2) in 91(1))

3. Uradniki – Osebni prejemki – Ureditev prejemkov, ki se uporablja za uradnike, napotene v tretjo državo – Dodatek za življenjske razmere – Pogoji za dodelitev – Dolžnost institucij, da spoštujejo postopek za določitev dodatka za življenjske razmere – Kršitev – Posledice

   (Kadrovski predpisi, Priloga X, člen 10)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 26.)

2.  Obstoj akta, ki posega v položaj v smislu členov 90(2) in 91(1) Kadrovskih predpisov, je nujni pogoj dopustnosti vsake tožbe, ki jo vložijo uradniki ali upokojenci proti instituciji, v kateri so zaposleni. Ničnostna tožba se lahko vloži zoper ukrepe z zavezujočimi pravnimi učinki, ki lahko neposredno in takoj vplivajo na interese tožeče stranke s tem, da resno spremenijo njen pravni položaj, pred njo pa mora biti vložena pritožba.

   Plačilni listi so lahko akti, ki posegajo v položaj, in so zato lahko zoper njih kot take vložene pritožbe in morebitne tožbe. Tako je, če se lahko odločba, katere predmet je povsem finančen, zaradi svoje narave izraža s takim plačilnim ali pokojninskim listom. V tem primeru začnejo s posredovanjem mesečnih plačilnih ali pokojninskih listov teči roki za vložitev pritožbe in tožbe zoper upravno odločbo, če sta iz navedenega lista jasno in prvič razvidna obstoj in obseg te odločbe. To velja zlasti, kadar so pravice, v katere je bilo poseženo – na primer po spremembi splošnega akta – bistveno ali povsem finančne. V takem primeru lahko namreč ukinitev plačila ali zmanjšanje njegovega zneska, ki izhaja iz plačilnega ali pokojninskega lista po tej spremembi, izvira le iz odločbe službe, ki je pristojna za uporabo zadevnega splošnega akta za zadevnega uradnika ali upokojenca.

   Vendar plačilni ali pokojninski list po svoji naravi in predmetu nima značilnosti akta, ki posega v položaj, če je le finančni izraz obsega predhodnih pravnih odločb v zvezi z upravnim položajem uradnika ali upokojenca, ali, povedano drugače, če zgolj potrjuje te predhodne upravne odločbe. Natančneje – čeprav je plačilni list, v katerem je jasno in prvič razvidna odločba popolnoma finančne narave, izpodbojni akt – so poznejši plačilni listi le potrditveni akti navedene odločbe in ne morejo biti predmet ničnostne tožbe.

   (Glej točke od 30 do 35.)

3.  Da bi lahko kršitev postopka pripeljala do razglasitve ničnosti plačilnih listov tožečih strank, v delu, v katerem je v njih uporabljena nova višina dodatka za življenjske razmere (DŽR), določenega v členu 10 Priloge X h Kadrovskim predpisom, kot je bila določena z izpodbijano odločbo, je treba dokazati še, da bi, če te kršitve ne bi bilo, lahko imela navedena odločba drugačno vsebino in da bi bila zato v teh plačilnih listih samih lahko uporabljena drugačna višina DŽR. Tako postopkovno nepravilnost je torej mogoče kaznovati z razglasitvijo ničnosti izpodbijanega sklepa le, če se dokaže, da je ta nepravilnost lahko vplivala na vsebino sklepa

   (Glej točki 56 in 57.)