Zadeva T‑676/13

Italian International Film Srl

proti

Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA)

„Podporni program za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007) — Podporni ukrepi za mednarodno distribucijo evropskih filmov — Razpis za zbiranje predlogov v okviru ‚selektivne‘ sheme 2013 — Akt EACEA, s katerim je bila tožeča stranka obveščena o zavrnitvi njene vloge v zvezi s filmom ‚Only God Forgives‘ — Akt EACEA o potrditvi zavrnitve, ki pa vsebuje nove razloge — Pristojnost — Razdelitev nalog med Komisijo in EACEA — Vezana pristojnost — Ničnostna tožba — Izpodbojni akt — Dopustnost — Obveznost obrazložitve — Stalna navodila 2012–2013 — Dogovor o materialni ali fizični distribuciji — Neobstoj predhodne obvestitve EACEA — Vloga, ki ne izpolnjuje pogojev“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 4. februarja 2016

1. Ničnostna tožba — Izpodbojni akti — Pojem — Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke — Dopis Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA), s katerim ta agencija sicer vztraja pri Komisijini zavrnitvi vloge za subvencijo, vendar pa vsebuje nove razloge — Vključitev

   (člen 263, četrti odstavek, PDEU; Sklep Evropskega parlamenta in Sveta št. 1718/2006)

2. Ničnostna tožba — Tožba, vložena zoper odločbo, ki samo potrjuje prejšnjo odločbo — Nedopustnost — Pojem potrditvene odločbe

   (člen 263 PDEU)

3. Kultura — Programi Unije — Program MEDIA — Vloge za financiranje distribucije filmov — Obravnava na Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) — Pristojnost EACEA — Obseg — Sprejetje sklepa na podlagi zahteve za ponovno preučitev, ki je obrazložen z razlogom, ki ga Komisija v svoji prvotni zavrnilni odločbi ni navedla — Izključitev

   (Sklep Evropskega parlamenta in Sveta št. 1718/2006)

4. Ničnostna tožba — Razlogi — Nepristojnost institucije, ki je avtor izpodbijanega akta — Razglasitev ničnosti, ki lahko vodi le do sprejetja vsebinsko enake odločbe — Brezpredmeten razlog

   (člen 263 PDEU)

5. Kultura — Programi Unije — Program MEDIA — Vloge za financiranje distribucije filmov — Obveznost prosilca, da predloži popolne informacije — Obseg

   (Sklep Evropskega parlamenta in Sveta št. 1718/2006)

6. Ničnostna tožba — Pristojnost sodišča Unije — Predlog za izdajo odredbe, naslovljene na institucijo — Nedopustnost

   (člen 263 PDEU)

1.  To, da je bil dopis institucije, organa, urada ali agencije Unije poslan naslovniku v odgovor na njegovo zahtevo, ne zadošča, da bi ga bilo mogoče opredeliti kot odločbo v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU, zoper katero je mogoče vložiti ničnostno tožbo. Čeprav je namreč ničnostno tožbo mogoče vložiti zoper vse določbe, ki jih sprejmejo institucije Unije, ne glede na njihovo naravo ali obliko, in zoper vse določbe, ki jih sprejmejo organi, uradi in agencije Unije, glede na okoliščine primera pod posebnimi pogoji ali v skladu s podrobnostmi na podlagi člena 263, peti odstavek, PDEU, velja v primeru, da tožbo vloži fizična ali pravna oseba, pogoj, da te določbe povzročijo zavezujoče pravne učinke, ki lahko vplivajo na njene interese tako, da bistveno spremenijo njen pravni položaj.

   Tako je v primeru dopisa Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA), s katerim ta agencija vztraja pri zavrnitvi kandidature podjetja za dodelitev subvencije za film, ki je bila vložena na podlagi razpisa za zbiranje predlogov, objavljenega v okviru Sklepa št. 1718/2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007), če je v tem dopisu EACEA presegla to, kar bi kazalo na preprosto pojasnitev prejšnje zavrnilne odločbe Komisije, in ni zgolj izpostavila navedenega sklepa, ampak se je sama opredelila v smeri zavrnitve vloge tožeče stranke za dodelitev subvencije. Tak dopis je odločba v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU.

   (Glej točke 26, 27, 32 in 34.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 35.)

3.  Pristojnost Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) na področju subvencij, ki se dodeljujejo v okviru razpisa za zbiranje predlogov, objavljenega v okviru Sklepa št. 1718/2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007), je omejena na, prvič, preučitev spisa vsakega prijavitelja za namene priprave predloga Komisiji glede izbire v skladu s postopki komitologije, drugič, vročanje individualnih odločb v zvezi z dodelitvijo subvencije naslovnikom in, tretjič, obravnavanje zahtev za ponovno preučitev odločitev v zvezi z dodelitvijo subvencije.

   Zato je EACEA v okoliščinah, ko eden od kandidatov predlaga ponovno preučitev zavrnilne odločbe EACEA, lahko izbrala med tem, da zgolj jasno formulira zavrnilno odločbo, in tem, da primer preda Komisiji z namenom, da ta spremeni ta sklep bodisi tako, da dodeli subvencijo, bodisi da jo zavrne, vendar iz drugačnega razloga od sprva navedenih. EACEA namreč nikakor ni mogla biti pristojna za spremembo sklepa, ki ga ni bila pristojna sprejeti. To pomeni, da če EACEA po predlogu za ponovno preučitev sama odredil zavrnitev na podlagi razloga, ki ga Komisija ni uporabila, odločbo sprejme brez ustrezne pristojnosti.

   (Glej točke 49, 51 in 53.)

4.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 54 in 65.)

5.  Kot izhaja iz točke 5.1 stalnih navodil programa MEDIA 2007, ki so priložena k razpisu za zbiranje predlogov v okviru Sklepa št. 1718/2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007), je dodelitev subvencije iz naslova distribucije filma pogojena s tem, da prijavitelj sam zagotovi distribucijo filma v dvoranah na zadevnem ozemlju. Vendar ta določba distributerju daje možnost sklepanja sporazumov s podizvajalci v omejenem obsegu, če je Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) o tem obveščena. V tem kontekstu točka 5.1 dejansko vsebuje delitev sporazumov o distribuciji na tri kategorije, in sicer na sporazume s podizvajalci, sporazume o razdelitvi dejavnosti distribucije med več subjekti in sporazume za uporabo fizičnih distributerjev za posebne storitve, ki ne morejo biti upravičeni do subvencij. Vendar to, da ti fizični distributerji ne morejo biti upravičeni do subvencij, ne pomeni, da sporazumov z njimi za opravljaje posebnih storitev ni treba sporočiti EACEA. Poleg tega je vsak prijavitelj že zato, da se preveri dejanski obstoj takšnega sporazuma o fizični distribuciji in ali z njim ni prekoračeno to natančno opredeljeno področje, dolžan EACEA kar najbolj pojasniti elemente, ki so potrebni za obravnavo vloge za dodelitev subvencije, vključno z elementi, ki lahko zaradi napačnega razumevanja njihovega obsega pomenijo oviro za ugoditev vlogi za dodelitev subvencije.

   Ta razlaga je še toliko bolj neizbežna, ker dejstvo, da distributer sklene pogodbo s tretjimi družbami za zagotovitev dela nalog, povezanih z distribucijo, pomeni izjemo od načela, v skladu s katerim mora sam zagotoviti distribucijo filma, in jo je zato treba razlagati ozko. Razlaga v prid kar najbolj popolne in ustrezne obveščenosti EACEA je poleg tega edina v skladu z načelom dobrega upravljanja in, natančneje, dobrega finančnega poslovodenja in nadzora nad namensko uporabo proračunskih sredstev Unije. EACEA namreč na podlagi nepopolne ali napačne informacije, ki jo predloži prijavitelj, Komisiji ne more priporočiti financiranja distribucije filma, če obstaja dvom glede tega, ali distributer izpolnjuje pogoje iz upoštevne ureditve.

   (Glej točke 56, 59, 60 in 63.)

6.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 67.)