Keywords
Summary

Keywords

1. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme kršitve in njenega trajanja, ki je na strani Komisije – Obseg dokaznega bremena

(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003)

2. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Merilo presoje – Protikonkurenčni cilj – Zadosten dokaz

(člen 81(1) ES)

3. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Kršitev – Enotna kršitev – Merila presoje

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53)

4. Konkurenca – Globe – Načelo individualizacije kazenskih sankcij – Uravnoteženje s pojmom podjetja

(člen 81(1) ES)

5. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Upoštevani promet

(člen 81(1) ES)

6. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitev, ki jo je storila hčerinska družba – Odgovornost matične družbe za kršitev – Dokazno breme Komisije – Omejitve

(člen 81(1) ES)

7. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Odgovornost za kršitev – Odgovornost matične družbe za kršitev, ki jo je storila hčerinska družba – Omejitve

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53)

8. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Podjetje – Pojem – Gospodarska enota – Odgovornost za kršitev – Matična in hčerinske družbe – Solidarna odgovornost zadevnih družb

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Upoštevanje svetovnega prometa, ki je bil ustvarjen s prodajo blaga, ki je bilo predmet kršitve – Dopustnost – Pogoji

(Uredba Sveta št. 17, člen 15)

10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Polje proste presoje Komisije

(člen 81(1) ES)

11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Najvišji znesek – Izračun – Upoštevni promet – Skupni promet vseh družb, ki sestavljajo gospodarsko enoto in ravnajo kot podjetje

(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))

12. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitev, ki jo je storila hčerinska družba – Odgovornost matične družbe za kršitev – Učinki – Ohranitev individualne odgovornosti hčerinske družbe

(člen 81(1) ES)

13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Diskrecijska pravica Komisije

(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3)

14. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Olajševalne okoliščine – Obseg

(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

15. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali zmanjšanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Nujnost, da ravnanje Komisiji olajša ugotavljanje kršitve

(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)

16. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravic do obrambe – Obseg načela – Omejitve – Pravica podjetja, da zasliši obremenilne priče – Izključitev

(člen 81(1) ES)

17. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Ugotovitev nezakonitosti – Nujnost, da se Splošno sodišče na podlagi neomejene pristojnosti izreče o spremembi odločbe

(člen 229 ES)

Summary

1. Stranka ali organ, ki očita kršitev pravil konkurence, mora za to predložiti dokaz in mora pravno zadostno dokazati dejstva, ki sestavljajo kršitev, podjetje, ki uveljavlja sredstvo obrambe zoper ugotovitev kršitve, pa mora predložiti dokaze, da so izpolnjeni pogoji za uporabo tega sredstva obrambe, tako da bo moral navedeni organ uporabiti druge dokaze.

Načela, po katerem mora Komisija dokazati vse elemente kršitve, vključno z njenim trajanjem, ki bi lahko vplivali na presojo teže te kršitve, ne omaja okoliščina, da je zadevno podjetje kot sredstvo obrambe navedlo zastaranje, za katero dokazno breme načeloma nosi samo. Opiranje na tako sredstvo obrambe namreč predpostavlja, da sta trajanje kršitve in datum njenega prenehanja ugotovljena. Te okoliščine same ne morejo povzročiti prenosa dokaznega bremena v tem pogledu v škodo teh podjetij. Po eni strani je trajanje kršitve – pojem, ki predpostavlja poznavanje njenega zadnjega datuma – eden od njenih glavnih elementov, glede katerega nosi dokazno breme Komisija, ne glede na dejstvo, ali je izpodbijanje obstoja teh elementov del sredstva obrambe zastaranja. Po drugi strani je ta zaključek upravičen s tem, da je neiztek zastaralnega roka za začetek postopka s strani Komisije, v skladu z določbami Uredbe št. 1/2003, objektivno pravno merilo, ki izhaja iz načela pravne varnosti in je zato pogoj veljavnosti vsake odločbe, ki vsebuje kazen. Ta pogoj mora namreč Komisija upoštevati tudi tedaj, ko podjetje takega sredstva obrambe ni uveljavljalo.

Vendar se lahko ta porazdelitev dokaznega bremena spremeni, kolikor lahko dejanski elementi, na katere se sklicuje ena stranka, drugo stranko zavežejo k pojasnilu ali upravičevanju, ker je sicer dopusten zaključek, da so bile zahteve v zvezi z dokaznim bremenom izpolnjene. Zlasti če je Komisija priskrbela dokaz o obstoju sporazuma, morajo pri tem sporazumu udeležena podjetja priskrbeti dokaz, da so se od njega odmaknila, ki mora kazati jasno voljo – s katero so bila seznanjena druga udeležena podjetja – da se želijo odmakniti od tega sporazuma.

(Glej točke od 52 do 55 in 60.)

2. Iz samega besedila člena 81(1) ES izhaja, da so sporazumi med podjetji ne glede na njihove posledice prepovedani, kadar imajo protikonkurenčni namen. Zato se dokazovanje dejanskih protikonkurenčnih posledic ne zahteva, če je protikonkurenčni cilj očitanih ravnanj ugotovljen.

(Glej točko 75.)

3. Sodišča Unije so določila več ustreznih meril za presojo, ali je kršitev člena 81 ES in člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) enotna, in sicer enak cilj zadevnih ravnanj, enaki zadevni proizvodi in storitve, ista podjetja, ki so sodelovala pri kršitvi, in enak način njene izvedbe. Drugi upoštevni merili sta iste fizične osebe, ki zastopajo podjetja, in isto ozemlje, na katerem se zadevna ravnanja izvajajo.

(Glej točko 90.)

4. V skladu z načelom individualizacije kazenskih sankcij se sme fizična ali pravna oseba kaznovati samo zaradi dejstev, ki se ji posamično očitajo, kar je načelo, ki velja za vsak upravni postopek, v katerem se lahko na podlagi pravil Skupnosti o konkurenci izrečejo sankcije. Vendar je treba to načelo uravnotežiti s pojmom podjetja v smislu člena 81 ES. Pojem podjetja iz tega člena vključuje vse gospodarske subjekte, ki so vsak zase enotna organizacija osebnih, opredmetenih in neopredmetenih elementov, ki trajno sledi določenemu gospodarskemu cilju in je lahko soudeležena pri kršitvi iz te določbe. Konkurenčno pravo Skupnosti namreč priznava, da različne družbe, ki pripadajo isti skupini, sestavljajo gospodarski subjekt in torej podjetje v smislu člena 81 ES, če hčerinske družbe v skupini ne določajo samostojno svojega ravnanja na trgu.

Iz tega izhaja, da je treba zavrniti trditev, da dejstvo, da je podjetje, ki sodeluje pri kršitvi, sestavljeno iz več različnih družb, ne pomeni, da morajo biti te obravnavane kot en udeleženec pri kršitvi. Ta trditev je namreč posledica zamenjave pojma podjetja s pojmom družbe in v sodni praksi ni podprta.

(Glej točki 122 in 123.)

5. Na področju konkurence to, da je Komisija pri izračunu globe retroaktivno uporabila koncept gospodarske enote, nima za posledico težje sankcije in zato ne krši člena 7(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah, v skladu s katerim ni mogoče naložiti strožje kazni od tiste, ki se je uporabljala, ko je bila kršitev storjena. Praksa Komisije, da pri izračunu globe upošteva promet podjetja – in torej po potrebi skupni promet vseh družb, ki sestavljajo to podjetje – je namreč ves čas ostala nespremenjena in jo morajo gospodarski subjekti poznati. Poleg tega je stalno prakso Komisije, da pri določitvi izhodiščnega zneska globe upošteva promet v zadnjem polnem letu kršitve, sodna praksa implicitno sprejela.

Glede tega, na prvem mestu, je odvračalen učinek glob eden od elementov, na podlagi katerih je treba ugotavljati težo kršitev. Odvračalen učinek globe pa je pretežno odvisen od tega, ali jo zadevno podjetje dovolj občuti. Da bi lahko izmerili odvračalen učinek globe na podjetje, ki je sodelovalo pri kršitvi, je zato treba upoštevati položaj, kakršen je bil na koncu kršitve, in ne morebitnega prejšnjega položaja. Na drugem mestu bi bilo nepraktično in dejansko pretirano, glede na načeli dobrega upravljanja in ekonomičnosti upravnega postopka, če bi od Komisije zahtevali, da upošteva spremembe prometa zadevnih podjetij med celotnim trajanjem omejevalnega sporazuma. Tak pristop bi pomenil ločeno izračunavanje izhodiščnega zneska globe za vsako leto pripadnosti omejevalnemu sporazumu in, s tem namenom, določanje tržnih deležev udeležencev za vsako leto kršitve.

(Glej točke od 124 do 127.)

6. Na področju konkurence lahko Komisija razumno domneva, da hčerinska družba, ki je v stoodstotni lasti matične družbe, v glavnem upošteva navodila matične družbe, kar pomeni, da Komisija ni dolžna preverjati, ali je matična družba to pristojnost dejansko izvajala. Pripisovanje odgovornosti matični družbi za ravnanja hčerinske družbe v njeni stoodstotni lasti torej ni dokaz, da je matična družba vedela za ravnanja hčerinske družbe. Vendar mora matična družba, če meni, da kljub njeni stoodstotni udeležbi v kapitalu hčerinske družbe ta samostojno določa svoje ravnanje na trgu, predložiti zadostne dokaze, da to domnevo ovrže.

(Glej točko 130.)

7. Pravni subjekti, ki so samostojno sodelovali pri kršitvi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) in so jih nato pridobile druge družbe, še naprej sami odgovarjajo za svoje kršitve pred pridobitvijo, če te družbe niso bile preprosto pripojene k prevzemni družbi, temveč so svojo dejavnost nadaljevale kot hčerinske družbe. V takem primeru je mogoče pridobitelju pripisati odgovornost za ravnanje njegove hčerinske družbe le od njegove pridobitve dalje, če hčerinska družba nadaljuje kršitev in če se ugotovi, da je nova matična družba odgovorna.

Poleg tega je treba isto načelo uporabiti mutatis mutandis , če pridobljena družba, preden je bila pridobljena, pri kršitvi ni sodelovala samostojno, temveč kot hčerinska družba neke druge skupine.

(Glej točki 139 in 141.)

8. Solidarnost med družbami glede plačila glob, ki jih je treba plačati zaradi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), je pravna posledica, ki neposredno izhaja iz vsebine teh členov.

Ker je podjetje na trgu delovalo enotno, se lahko družbam, ali splošneje, pravnim subjektom, ki jih je mogoče šteti za osebno odgovorne, na podlagi konkurenčnega prava naloži solidarna odgovornost. Solidarnost pri plačilu glob, ki so naložene zaradi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, prispeva k cilju odvračanja, ki ga ima na splošno konkurenčno pravo, saj omogoča dejansko plačilo teh glob, in to ob upoštevanju načela ne bis in idem , ki je temeljno načelo prava Unije, ki je navedeno tudi v členu 4 Protokola št. 7 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in prepoveduje, da bi za isto kršitev konkurenčnega prava prek pravnih subjektov, ki so za to kršitev lahko osebno odgovorni, več kot enkrat kaznovali ravnanje podjetja na trgu.

Dejstvo, da osebna odgovornost, ki jo imajo različne družbe zaradi sodelovanja istega podjetja pri kršitvi, ni enaka, ne preprečuje naložitve globe, ki jo je treba plačati solidarno, če se solidarnost pri plačilu globe nanaša le na obdobje kršitve, v katerem so sestavljale gospodarsko enoto in torej eno podjetje v smislu konkurenčnega prava. V zvezi s tem iz načela individualizacije kazenskih sankcij izhaja, da mora imeti vsaka družba možnost, da iz odločbe, s katero se ji nalaga globa, ki jo mora plačati solidarno z eno ali več drugimi družbami, razbere delež, ki ga ima po plačilu globe Komisiji v razmerju do preostalih solidarnih dolžnikov. Zato mora Komisija predvsem natančno določiti obdobja, v katerih so bile te družbe (so)odgovorne za kršitve podjetij, ki so sodelovala pri omejevalnem sporazumu, in po potrebi raven odgovornosti teh družb za svoja ravnanja.

Zato ima odločba, s katero Komisija več družbam nalaga solidarno plačilo globe, nujno vse učinke, ki jih pravo določa za plačilo glob na področju konkurence, in to tako za razmerja med upnikom in solidarnimi dolžniki kot za medsebojna razmerja solidarnih dolžnikov.

Izključna pristojnost Komisije je, da v okviru svoje pristojnosti za naložitev glob na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 vsaki od družb, ki so spadale v isto podjetje, v okviru zneskov, ki jih morajo plačati solidarno, določi lasten delež, in te naloge Komisija ne more prepustiti nacionalnim sodiščem.

Odločba, s katero je Komisija zaradi kršitve nekega podjetja naložila solidarno plačilo globe več družbam, če ne določa nasprotnega, tem družbam nalaga enako odgovornost za to ravnanje. Družbe, ki jim je bilo naloženo solidarno plačilo globe in imajo, če odločba o naložitvi globe ne določa drugače, enako odgovornost za kršitev, morajo načeloma plačati enake dele globe, ki jim je bila naložena zaradi te kršitve. Čeprav odločba, s katero je bila več družbam naložena globa, ki jo je treba plačati solidarno, ne omogoča vnaprejšnje določitve, katera od teh družb je dejansko zavezana za plačilo globe Komisiji, pa kljub temu ne pušča nobenega dvoma o deležu globe, ki ga mora plačati vsaka od družb, saj lahko po potrebi vsaka od družb za plačane zneske, ki presegajo njen delež, zahteva regres od drugih solidarnih dolžnikov.

(Glej točke 149, od 151 do 153 in od 156 do 158.)

9. Komisija se v primeru omejevalnega sporazuma na svetovni ravni, ki se poleg določitve cen nanaša tudi na razdelitev trgov, lahko opre na svetovni promet, ki je bil ustvarjen s prodajo zadevnega proizvoda, da bi z izhodiščnim zneskom ob upoštevanju velikostnih razlik med člani omejevalnega sporazuma izrazila naravo kršitve, njen dejanski vpliv na trg in geografski obseg trga. Glede na to, da Združeno kraljestvo in Irska skupaj pomenita velik del skupnega trga, škode, ki je bila povzročena konkurenci na teh trgih, ni mogoče opredeliti za m ajhno. Ker je kršitev, ki je tožečim strankam očitana v izpodbijani odločbi, ravno posledica očitka, da so si zadevna podjetja z uporabo sistema „matičnih držav“ razdelila različne nacionalne trge na evropski ravni, dejstva, da je tožeče podjetje v skladu s takim nezakonitim sporazumom omejilo svojo dejavnost na notranjem trgu na domača trga, ni mogoče šteti za olajševalno okoliščino. Ker so udeleženci nezakonitega omejevalnega sporazuma sami upoštevali svoj svetovni promet, da bi določili individualne kvote pri omejevalnem sporazumu, to je kvote, ki so se uporabljale tako na evropski ravni – razen „matičnih držav“ – kot na svetovni ravni, je tudi Komisija pri presoji posamične teže različnih vpletenih podjetij pravilno upoštevala njihov svetovni promet.

(Glej točki 170 in 171.)

10. Pravo Skupnosti ne zahteva, da morajo biti globe, ki so naložene različnim družbam znotraj istega podjetja, sorazmerne s trajanjem udeležbe, ki je očitana vsaki od družb. Zato taka primerjava zneskov v eurih na mesec sodelovanja pri kršitvi, ki je uporabljena za dve družbi, ki jima je bila očitana udeležba različnega trajanja, ni posledica neenakopravnega obravnavanja.

Iz tega zato ne sledi, da praksa Komisije, da globe določi na način, ki ni strogo sorazmeren s trajanjem, presega meje diskrecijske pravice, ki ji jo priznava sodna praksa.

(Glej točki 181 in 182.)

11. Okoliščina, da je več družb solidarno zavezanih za plačilo globe, ker skupaj sestavljajo podjetje v smislu člena 81 ES, glede uporabe zgornje meje, določene v členu 23(2) Uredbe št. 1/2003, ne pomeni, da se obveznost vsake omeji na 10 % prometa, ki ga je ustvarila v zadnjem poslovnem letu. Zgornja meja 10 % v smislu te določbe mora biti namreč izračunana na podlagi skupnega prometa vseh družb, ki sestavljajo enotni gospodarski subjekt, ki deluje kot podjetje v smislu člena 81 ES, saj je lahko le skupni promet družb, ki sestavljajo podjetje, pokazatelj velikosti in gospodarske moči zadevnega podjetja.

Pojem podjetja v smislu člena 23(2) in (3) Uredbe št. 1/2003 se ne razlikuje od pojma podjetja v smislu člena 81(1) ES. Zato v primeru solidarne odgovornosti več družb znotraj skupine, ki sestavlja eno podjetje v smislu teh določb, zgornje meje ni treba določiti glede na družbo z najmanjšim prometom.

(Glej točki 186 in 187.)

12. Dejstvo, da se matični družbi pripiše ravnanje hčerinske družbe, ker je določala njeno poslovno ravnanje, ne povzroči tega, da je treba to matično družbo šteti za storilca tega ravnanja namesto hčerinske družbe. Z drugimi besedami, odgovornost matične družbe za ravnanje hčerinske družbe te nikakor ne oprosti lastne odgovornosti kot pravne osebe in ta družba ostane individualno odgovorna za protikonkurenčna ravnanja, pri katerih je sodelovala.

(Glej točko 196.)

13. V Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ je v točki 3 predvideno zmanjšanje osnovnega zneska globe „v primeru olajševalnih okoliščin“, kakršni sta zlasti izključno pasivna vloga ali sledilna vloga tožečih podjetij pri kršitvi in prenehanje kršitve takoj, ko poseže Komisija. V tem besedilu so olajševalne okoliščine, ki naj bi jih Komisija upoštevala, naštete kot primer. Zato Komisija ohrani določeno diskrecijsko pravico, da na splošno oceni obseg morebitnega zmanjšanja glob zaradi olajševalnih okoliščin.

Komisiji v okviru svoje diskrecijske pravice nikakor ni treba odobriti zmanjšanja globe zaradi opustitve očitne kršitve, ne glede na to, ali je opustitev nastopila pred njenimi posegi ali po njih. Čeprav je Komisija v preteklosti štela prostovoljno prenehanje kršitve za olajševalno okoliščino, lahko na podlagi Smernic upošteva dejstvo, da so zelo resne očitne kršitve, čeprav je bila njihova nezakonitost ugotovljena že na začetku konkurenčne politike Skupnosti, še vedno sorazmerno pogoste, in zato meni, da je treba opustiti to velikodušno prakso in ne več nagrajevati prenehanja take kršitve z zmanjšanjem globe.

(Glej točke 207, 208, 211 in 213.)

14. Zaradi dejstva, da so neko podjetje – katerega sodelovanje v omejevalnem sporazumu, ki ga pravila konkurenčnega prava prepovedujejo, je zelo težka kršitev in ga je Komisija dokazala pravno zadostno – drugi udeleženci omejevalnega sporazuma zapeljali v zmoto, s čimer so želeli doseči dodatne ugodnosti poleg ugodnosti, ki jih je omogočal ta omejevalni sporazum, ravnanja tega podjetja ni mogoče šteti za manj težko. Zato take okoliščine ne morejo pomeniti olajševalne okoliščine, zlasti pa ne dokazujejo izključno pasivne vloge ali sledilne vloge pri kršitvi.

(Glej točko 218.)

15. Zmanjšanje glob v primeru sodelovanja podjetij, ki so bila udeležena pri kršitvah konkurenčnega prava Skupnosti, temelji na preudarku, da tako sodelovanje Komisiji olajša njeno nalogo, ki je ugotovitev obstoja kršitve, in da se glede na okoliščine kršitev neha.

Kot je navedeno v točki 29 obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov, je to obvestilo ustvarilo upravičena pričakovanja, na katera se lahko zanesejo podjetja, ki želijo Komisijo obvestiti o obstoju omejevalnega sporazuma. Glede na upravičena pričakovanja, ki so jih podjetja, ki želijo sodelovati s Komisijo, lahko razbrala iz tega obvestila, je Komisija dolžna slediti obvestilu, ko v okviru določitve zneska globe, naložene nekemu podjetju, presoja njegovo sodelovanje. Komisija v mejah, ki jih postavlja obvestilo o ugodni obravnavi, uživa diskrecijsko pravico pri presoji, ali imajo dokazi, ki jih je predložilo neko podjetje, dodano vrednost v smislu točke 22 tega obvestila in ali je treba zato podjetju dodeliti zmanjšanje na podlagi tega obvestila. Ta presoja je predmet omejenega sodnega nadzora.

(Glej točke od 219 do 221.)

16. Temeljno načelo spoštovanja pravice do obrambe zahteva, da je podjetjem in združenjem podjetij, na katere se nanaša preiskava Komisije na področju konkurence, v fazi upravnega postopka omogočeno, da primerno sporočijo svoje stališče o resničnosti in ustreznosti dejstev, očitkov in okoliščin, ki jih zatrjuje Komisija. Vendar to načelo ne zahteva, da je treba tem podjetjem dati možnost, da v upravnem postopku same zaslišijo priče, ki jih zasliši Komisija.

(Glej točki 233 in 234.)

17. Splošno sodišče mora, če pri preizkusu tožbenih razlogov, s katerimi podjetje ugovarja zakonitosti odločbe Komisije, ki temu podjetju nalaga globo za kršitev pravil Skupnosti o konkurenci, ugotovi nezakonitosti, preizkusiti, ali mora v okviru svoje neomejene sodne pristojnosti spremeniti izpodbijano sodbo.

(Glej točko 238.)