Zadeva T-53/03

BPB plc

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Konkurenca — Omejevalni sporazumi — Trg mavčnih plošč — Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES — Enotna in trajajoča kršitev — Ponovna kršitev — Globa — Smernice o načinu določanja glob — Obvestilo o ugodni obravnavi“

Sodba Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 8. julija 2008   II ‐ 1353

Povzetek sodbe

1. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Vpogled v spis – Obveznost omogočiti dostop do celotnega spisa – Meje

   (člen 81(1), ES)

2. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Vpogled v spis – Obseg – Zavrnitev posredovanja obremenilnega dokumenta – Posledice na ravni dokaznega bremena, ki je na strani zadevnega podjetja

   (člen 81(1) ES)

3. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Dokaz – Dokaz na podlagi več indicev in naključij

   (člen 81(1) ES)

4. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Merila presoje – Protikonkurenčni cilj – Zadostna ugotovitev

   (člen 81(1), ES)

5. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Sporazum, ki vzpostavlja sistem izmenjave informacij – Nedopustnost na oligopolnem trgu – Izpodbojna domneva

   (člen 81(1) ES)

6. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Vzporednost ravnanj – Domneva obstoja koncentracije – Meje

   (člen 81(1) ES)

7. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Usklajevanje in sodelovanje, ki ni skladno z obveznostjo, da mora vsako podjetje samostojno določati svoje ravnanje na trgu – Prejem, s strani gospodarskega subjekta, informacij od konkurenta o njegovem prihodnjem ravnanju na trgu

   (člen 81(1) ES)

8. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Podjetja, ki bi jim bilo mogoče očitati kršitev zaradi sodelovanja pri globalnem omejevalnem sporazumu – Merila

   (člen 81(1) ES)

9. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Dokaz – Dokaz na podlagi več različnih izrazov kršitve – Dopustnost

   (člen 81(1) ES)

10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Horizontalni omejevalni sporazum o določanju cen – Zelo resna kršitev

    (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Sporočilo Komisije 98/C 9/03, točka 1(A))

11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Dejanski vpliv na trg

    (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Sporočilo Komisije 98/C 9/03, točka 1(A), prvi odstavek)

12. Konkurenca – Globe – Odločba o naložitvi glob – Obveznost obrazložitve – Obseg – Navedba elementov presoje, na podlagi katerih je Komisija lahko presodila težo in trajanje kršitve – Zadosten podatek

    (člen 253 ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))

13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nujnost upoštevanja prometa podjetij, vključenih v isto kršitev ali v podobne predhodne kršitve, in zagotovitev sorazmernosti glob z njihovim prometom – Neobstoj

    (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))

14. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Odgovornost – Pravna oseba, odgovorna za upravljanje podjetja med kršitvijo

    (člen 81 ES)

15. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Trajanje kršitve – Upoštevanje delov let – Dopustnost

    (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1(B))

16. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Trajanje kršitve – Dolgotrajne kršitve – Samodejno povečanje za 10 % izhodiščnega zneska na leto – Diskrecijska pravica Komisije

    (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1(B), prvi odstavek)

17. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Trajanje kršitve – Povečanje izhodiščnega zneska globe – Upoštevanje sprememb intenzivnosti kršitve – Izključitev

    (Uredba Sveta št.17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1(B))

18. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine – Ponovna kršitev – Pojem

    (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

19. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine – Ponovna kršitev – Stopnja povečanja osnovnega zneska globe

    (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

20. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Vzpostavitev programa za uskladitev ravnanja podjetja s pravili Skupnosti o konkurenci – Neobvezno upoštevanje

    (člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15)

21. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Upoštevanje sodelovanja obdolženega podjetja s Komisijo zunaj okvira, določenega z obvestilom o sodelovanju – Pogoji

    (Uredba Sveta št. 17, člen 17; obvestili Komisije 96/C 207/04 in 98/C 9/03, točka 3)

22. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Prenehanje kršitve po intervenciji Komisije – Pogoji

    (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3)

23. Konkurenca – Globe – Naložitev – Nujnost, da je podjetje imelo korist od kršitve – Neobstoj

    (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 2)

24. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Imuniteta ali znižanje globe zaradi sodelovanja obdolženega podjetja – Nujnost, da je ravnanje Komisiji olajšalo ugotovitev kršitve – Odgovor na zahtevo za posredovanje informacij – Izključitev

    (Uredba Sveta št. 17, člena 11(1), (2), (4) in (5) ter 15(2); Obvestilo Komisije 96/C 207/04)

25. Ničnostna tožba – Sodba, s katero je bila ugotovljena ničnost – Učinki – Obveznost sprejetja izvršilnih ukrepov

    (člen 233 ES)

1.  Čeprav mora Komisija podjetjem, vpletenim v postopek na podlagi člena 81(1) ES, omogočiti dostop do vseh obremenilnih ali razbremenilnih dokumentov, ki jih je zbrala med preiskavo, to ne velja za poslovne skrivnosti drugih podjetij, interne dokumente Komisije in druge zaupne informacije. Tako mora institucija, ki sprejme informacije, ki so ji predložene popolnoma prostovoljno, vendar je ob tem izražena zahteva po zaupnosti, da bi se tako zavarovala anonimnost informatorja, tak pogoj upoštevati. Sposobnost Komisije, da nekaterim od svojih virov informacij zagotovi anonimnost, je namreč odločilna za učinkovito preprečevanje in zatiranje prepovedanih protikonkurenčnih ravnanj. Postopek, sprožen na podlagi informacij, katerih vir se ne razkrije, je veljaven, če to ne vpliva na možnost, da zadevno podjetje predstavi svoje stališče o dejanskem položaju ali obsegu dejstev, predloženih dokumentih ali sklepih, do katerih je prišla Komisija.

   (Glej točki 36 in 37.)

2.  Če se Komisija namerava opreti na odlomek odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ali na dokument, priložen k takemu odgovoru, da bi dokazala obstoj kršitve v postopku uporabe člena 81(1) ES, je treba drugim podjetjem, vpletenim v ta postopek, omogočiti, da se opredelijo glede takega dokaznega sredstva. V takih okoliščinah namreč zadevni odlomek iz odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ali dokument, priložen k takemu odgovoru, dejansko pomeni obremenilni dokaz zoper različna podjetja, ki naj bi bila udeležena pri kršitvi.

   Ker dokumenti, ki zadevnim podjetjem v upravnem postopku niso bili predloženi, niso dokazi, s katerimi bi se lahko izpodbijalo, se – če se izkaže, da se je Komisija v odločbi opirala na dokumente, ki niso vključeni v preiskovalni spis in niso bili predloženi tožečim strankam – teh dokumentov ne sme upoštevati kot dokaze.

   Če so na voljo še drugi dokazni dokumenti, s katerimi so se zadevna podjetja seznanila med upravnim postopkom in so z njimi posebej podprti sklepi Komisije, zaradi izločitve nepredloženega obremenilnega dokumenta kot dokaza ni mogoče ovreči utemeljenosti očitkov iz izpodbijane odločbe.

   Zadevna podjetja morajo dokazati, da bi bil rezultat, do katerega je prišla Komisija v odločbi, drugačen, če bi moral biti dokument, ki ni bil sporočen in na katerega se je Komisija oprla pri obdolžitvi tega podjetja, izločen kot obremenilni dokaz.

   (Glej točke 41 in od 43 do 45.)

3.  Pri sporu glede obstoja kršitve pravil o konkurenci mora Komisija dokazati kršitev in priskrbeti dokaze, ki pravno zadostno dokazujejo obstoj kršitve. Zlasti mora dokazati vse elemente, ki omogočajo sklep, da je bilo podjetje udeleženo pri taki kršitvi in je odgovorno za različne elemente, ki sestavljajo zadevno kršitev.

   Ko gre za sporazume in usklajeno delovanje s protikonkurenčnim ciljem, mora Komisija zlasti dokazati, da je nameravalo zadevno podjetje s svojim ravnanjem prispevati k skupnim ciljem, za katere so si prizadevali vsi udeleženci, in da je bilo seznanjeno z dejanskim ravnanjem, ki so ga predvidela ali izvajala druga podjetja, da bi dosegla iste cilje, ali da je lahko to ravnanje razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje. Vendar so v okviru protikonkurenčnih ravnanj in sporazumov dejavnosti običajno tajne, sestanki so skrivni, dokumentacija o tem pa je, kolikor je mogoče, omejena. Iz tega sledi, da gre običajno, tudi če Komisija najde dokumente, ki jasno dokazujejo nedovoljeno navezovanje stikov med gospodarskimi subjekti, le za nepopolna in posamezna dokazila, tako da je treba posamezne podrobnosti pogosto rekonstruirati s sklepanjem. Zato je v večini primerov treba na obstoj ravnanja ali protikonkurenčnega sporazuma, v tem primeru pa tudi na enotno in trajajočo kršitev, sklepati iz številnih naključij in indicev, ki lahko, če se obravnavajo skupaj in če ni drugih skladnih pojasnil, pomenijo dokaz o kršitvi konkurenčnih pravil. Poleg tega, čeprav vsebine posameznega dokumenta, ki ga je našla Komisija, ni mogoče razložiti enopomensko z obstojem protikonkurenčnega ravnanja, tako da bi bilo morda mogoče vsebino tega dokumenta razložiti tudi drugače kakor z voljo, da se omeji konkurenca, pa to ne more izključiti možnosti, da se zadevni dokument razlaga kot potrditev obstoja take volje, če ga je mogoče vključiti v sklop drugih dokumentov, ki kažejo na obstoj sočasnega protikonkurenčnega in podobnega ravnanja.

   Komisiji torej ni treba predložiti dokaza o obstoju kršitve, ki „preseže utemeljeni dvom“ („beyond reasonable doubt“).

   (Glej točke od 61 do 64, 210, 227 in 249.)

4.  Za uporabo člena 81(1) ES zadošča, da je cilj sporazuma preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence, neodvisno od njegovih dejanskih posledic. Zato je v primeru sporazumov, ki so nastali na sestankih podjetij, ki si konkurirajo, ta določba kršena, če imajo ti sestanki tak cilj in nameravajo tako umetno organizirati delovanje trga. Isto velja na primer, če dve podjetji izrazita svojo voljo, da končata cenovno vojno in stabilizirata zadevne trge.

   V tem primeru je odgovornost podjetja, ki je opredeljena v okviru kršitve, veljavno ugotovljena, če je sodelovalo na teh sestankih, pri čemer je poznalo njihov cilj, pa čeprav potem ni izvajalo katerega od tam dogovorjenih ukrepov. Bolj ali manj redna prisotnost podjetja na teh sestankih in bolj ali manj popolno izvajanje dogovorjenih ukrepov ne vplivata na obstoj njegove odgovornosti, ampak na njeno razsežnost in torej na raven sankcije. Podjetja, ki sklenejo sporazum, katerega cilj je omejevanje konkurence, se načeloma ne morejo izogniti uporabi člena 81(1) ES s tem, da zatrjujejo, da naj njihov sporazum ne bi pomembno vplival na konkurenco.

   (Glej točke 83, 84, 87 in 90.)

5.  Sporazumi o izmenjavi informacij so v nasprotju s pravili o konkurenci, če zmanjšujejo ali odpravljajo stopnjo negotovosti pri delovanju zadevnega trga, zaradi česar omejujejo konkurenco med podjetji.

   Iz določb Pogodbe v zvezi s konkurenco nujno izhaja, da mora vsak gospodarski subjekt avtonomno določiti politiko, ki jo bo uresničeval na skupnem trgu. Zato taka zahteva po avtonomnosti nasprotuje vsakemu neposrednemu ali posrednemu stiku med gospodarskimi subjekti, ki bi bodisi vplival na ravnanje dejanskega ali potencialnega konkurenta na trgu bodisi bi takemu konkurentu razkril ravnanje na trgu, za katero se je podjetje odločilo ali ki se ga namerava držati, kadar imajo ti stiki, upoštevajoč značaj zagotovljenih proizvodov ali storitev, velikost in število podjetij ter tudi velikost trga, za cilj ali končno posledico vzpostavitev konkurenčnih razmer, ki ne ustrezajo normalnim razmeram na zadevnem trgu.

   Na resnično konkurenčnem trgu okoliščina, da gospodarski subjekt upošteva informacije o delovanju trga, ki jih je pridobil prek sistema za izmenjavo informacij, in na podlagi teh informacij prilagodi svoje ravnanje na trgu, za druge gospodarske subjekte – ob upoštevanju razpršenosti ponudbe – ne pomeni, da je s tem zmanjšana ali odpravljena kakršna koli negotovost glede predvidljivosti ravnanja konkurentov. Vendar na močno skoncentriranem oligopolnem trgu izmenjava informacij o trgu podjetjem omogoča, da se seznanijo s položajem na trgu in trgovsko strategijo konkurentov ter tako precej spremenijo konkurenco med gospodarskimi subjekti.

   Če zainteresirani subjekti ne dokažejo nasprotnega, se domneva, da podjetja, ki so udeležena pri usklajevanju in so še naprej dejavna na trgu, pri odločanju, kako bodo ravnala na trgu, upoštevajo informacije, ki so jih izmenjala s konkurenti. To velja toliko bolj, če je bilo usklajevanje redno v daljšem časovnem obdobju.

   (Glej točke od 106 do 109, od 180 do 184 in 313.)

6.  Vzporednost kakega ravnanja je mogoče šteti kot dokaz o usklajenem ravnanju, samo če je usklajeno ravnanje edina verjetna razlaga. Čeprav člen 81 ES prepoveduje kakršno koli tajno dogovarjanje, ki bi lahko privedlo do izkrivljanja konkurence, ne izključuje pravice gospodarskih subjektov, da se razumno prilagodijo ugotovljenemu ali pričakovanemu ravnanju konkurentov.

   V položaju, v katerem je Komisija ugotovila, da se je več podjetij sporazumelo, da končajo cenovno vojno na več evropskih trgih, so skoraj sočasne napovedi zvišanja cen in vzporedno zviševanje napovedanih cen močni indici, da je šlo za predhodno uskladitev, katere namen naj bi bil konkurenčna podjetja obvestiti o zvišanju cen, čeprav so si v obravnavanem primeru posamezne napovedi zvišanja cen sledile v presledkih in so se podjetja zato morda lahko s tem seznanila prek informacij s trga in čeprav zadevna zvišanja niso bila vedno na enaki ravni.

   (Glej točki 143 in 144.)

7.  Dejstvo, da je podjetje od konkurenta prejelo informacije o njegovem prihodnjem ravnanju na trgu, pomeni usklajeno ravnanje, ki je prepovedano s členom 81(1) ES, čeprav gre za popolnoma enostransko ravnanje. Čeprav je sicer res, da pojem usklajenega ravnanja dejansko predpostavlja obstoj vzajemnih stikov med konkurenti, pa je ta pogoj vseeno izpolnjen, če konkurent konkurentu svoje namene ali prihodnje ravnanje na trgu razkrije na željo zadnjega ali če ta vsaj sprejme tako razkritje. Ta na podlagi prejema take informacije, ki jo mora obvezno upoštevati, neposredno ali posredno, vnaprej odpravi negotovost glede prihodnjega ravnanja prvega, čeprav mora vsak gospodarski subjekt samostojno odločiti, kakšna bo njegova politika na trgu.

   Prav tako gre za to, če so stranke z zadevnimi informacijami o cenah seznanjene, preden so te predložene konkurentom, in jih je torej mogoče zbrati na trgu. Neposredno pošiljanje omogoča konkurentom, da se s temi informacijami seznanijo preprosteje, hitreje in neposredneje, kot bi bilo to mogoče storiti prek trga, in jim omogoča, da ustvarijo vzdušje vzajemne gotovosti glede prihodnjih cenovnih politik.

   (Glej točke 153, 154 in od 231 do 236.)

8.  Kršitev člena 81(1) ES ni le posledica posameznega dejanja, ampak niza dejanj ali tudi neprekinjenega ravnanja. Pojem enotne kršitve se nanaša prav na položaj, ko je več podjetij udeleženih pri kršitvi, sestavljeni iz trajajočega ravnanja z enim samim gospodarskim ciljem, to je izkriviti konkurenco, ali posameznih kršitev, ki so med seboj povezane z enotnostjo cilja (isti cilj za vse elemente) in gospodarskih subjektov (kršitev zadeva ista podjetja, ki se zavedajo, da sodelujejo z namenom doseči isti cilj). Tej razlagi ni mogoče oporekati, ker bi lahko tudi en ali več elementov tega niza dejanj ali neprekinjenega ravnanja sam po sebi in ločeno pomenil kršitev navedene določbe. Kadar se različna dejanja zaradi istega cilja, ki izkrivlja konkurenco na skupnem trgu, uvrščajo v enoten načrt, lahko Komisija naloži odgovornost za ta dejanja glede na sodelovanje pri kršitvi kot celoti. Razdelitev tega trajajočega ravnanja, za katero je značilno prizadevanje za en sam cilj, na ločene kršitve bi bila torej umetna, saj gre, nasprotno, za enotno kršitev, ki se je postopoma uresničevala v sporazumih in usklajenih ravnanjih. Enotnost kršitve namreč izhaja iz enotnosti cilja, za katerega so si prizadevali posamezni udeleženci omejevalnega sporazuma, in ne iz pravil uporabe tega sporazuma.

   Zato samo okoliščina, da je vsako podjetje v kršitvi udeleženo na svoj način, ne vpliva na to, da se kršitev opredeli kot enotna in trajajoča. Čeprav so namreč sporazumi in usklajena ravnanja iz člena 81(1) ES nujno rezultat sodelovanja več podjetij, ki so vsa sostorilci kršitve, so lahko ta podjetja udeležena na različne načine, zlasti glede na značilnosti zadevnega trga in položaj posameznih podjetij na tem trgu, cilje, ki jih želijo doseči, in izbrana ali načrtovana pravila izvajanja.

   Prav tako, v okviru splošnega sporazuma, ki je trajal več let, nekajmesečni zamik med posameznimi izrazi omejevalnega sporazuma ne pomeni veliko, ker je odločilno dejstvo, da se različna dejanja zaradi enakega cilja umeščajo v skupni načrt.

   Na koncu, dejstvo, da se število in intenzivnost tajnih dogovorov razlikuje glede na zadevni trg, še ne pomeni, da kršitev ne zadeva trgov, na katerih so obravnavana ravnanja manj intenzivna in številna.

   Vse te dejavnike je treba upoštevati samo pri presojanju teže kršitve in po potrebi pri določanju globe.

   (Glej točke 240, 252 in od 255 do 260.)

9.  Tako kot je treba na obstoj ravnanja ali protikonkurenčnega sporazuma v večini primerov sklepati iz številnih naključij in indicev, ki lahko, če se obravnavajo skupaj in če ni drugih skladnih pojasnil, pomenijo dokaz o kršitvi konkurenčnih pravil, če gre za kompleksno, enotno in trajajočo kršitev teh pravil, je namreč vsak od teh drugačnih izrazov kršitve dodaten dokaz za to, da se je taka kršitev res zgodila. Zato je treba različne izraze zadevne kršitve razumeti v splošnem okviru, ki pojasnjuje, zakaj so nastali. Ne gre torej za krožno sklepanje, ampak izvajanje dokazov, v okviru katerega je dokazna vrednost različnih dejanskih elementov podprta ali ovržena z drugimi obstoječimi dejanskimi elementi, ki lahko skupaj dokažejo obstoj enotne kršitve.

   (Glej točki 249 in 250.)

10.  V okviru določanja zneska glob za kršitev pravil Skupnosti o konkurenci je treba presojo teže kršitve, da se določi višina globe, opraviti ob upoštevanju predvsem narave omejitev konkurence, ki je glede tega bistveno merilo, čeprav je treba upoštevati tudi velikost upoštevnega geografskega trga in vpliv na trg, na katerem se ta lahko izmeri. Horizontalni omejevalni sporazum, s katerim se določajo cene, lahko Komisija glede na njegovo naravo upravičeno opredeli kot zelo resnega.

    Te opredelitve ni mogoče izpodbiti niti z dejstvom, da je bil vpliv omejevalnega sporazuma na trg omejen, niti z dejstvom – če bi domnevali, da je to res – da naj bi Komisija zaradi tega v drugih odločbah globo znižala, ker, prvič, so lahko elementi, ki zadevajo cilj določenega ravnanja, za določitev globe pomembnejši kot elementi, ki zadevajo njegove učinke, in ker, drugič, predhodna praksa odločanja Komisije ne šteje kot pravni okvir za globe na področju konkurence.

    (Glej točke 268, od 271 do 275 in 278.)

11.  Da bi se lahko Komisija oprla na dejanski vpliv omejevalnega sporazuma za izračun globe glede na težo kršitve, kot je določeno v točki 1(A), prvi odstavek, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, zadošča, da lahko predloži konkretne in verodostojne indice, ki z razumno verjetnostjo kažejo, da je imel tak vpliv, ne da bi ga bilo treba opredeliti niti o tem podati presoje s številkami.

    Presoja vpliva omejevalnega sporazuma na zadevni trg namreč nujno pomeni uporabo hipotez. V tem okviru mora Komisija preučiti zlasti to, kakšne bi bile cene zadevnega proizvoda, če omejevalnega sporazuma ne bilo. Vendar je pri preučevanju vzrokov za dejansko gibanje cen tvegano špekulirati o vlogi vsakega od njih. Upoštevati je treba objektivno okoliščino, da so se stranke zaradi omejevalnega sporazuma o cenah jasno odrekle konkuriranju pri cenah. Tako presoja vpliva, ki je posledica drugih dejavnikov in ne prostovoljnega vzdržanja strank, udeleženih v omejevalnem sporazumu, nujno temelji na razumnih verjetnostih, ki niso natančno količinsko opredeljive.

    Tako dejstvo, da so udeleženci omejevalnega sporazuma obvladovali večino zadevnega trga (ali skoraj ves zadevni trg), kakor tudi okoliščina, da je bil namen izpostavljenih dogovorov zlasti zvišati cene na raven, višjo od ravni, ki bi jo dosegle brez zadevnih dogovorov, kažeta na to, da je lahko kršitev povzročila znatne protikonkurenčne učinke.

    Vendar pa od Komisije ni mogoče zahtevati, da mora pri dokazanem omejevalnem sporazumu sistematično dokazovati, da so sporazumi zadevnim podjetjem dejansko omogočili, da so dosegla višje transakcijske cene, kot bi se uveljavile, če ne bi bilo omejevalnega sporazuma. Ne bi bilo sorazmerno, da se zahteva tak dokaz, za katerega bi bilo porabljenih veliko sredstev, ker bi bili potrebni hipotetični izračuni na podlagi ekonomskih modelov, katerih natančnost sodišče le težko preveri in katerih zanesljivost nikakor ni dokazana.

    (Glej točke 297, 300, 301, 303 in 307.)

12.  V zvezi z izračunom zneska globe, naložene za kršitev pravil Skupnosti o konkurenci, je treba opozoriti, da so zahteve po pomembni postopkovni zahtevi, to je po obveznosti obrazložitve, izpolnjene, kadar Komisija v svoji odločbi navede merila presoje, ki jih je upoštevala na podlagi svojih Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ ter, po potrebi, tudi obvestilom o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob, in ki so ji omogočila oceno teže in trajanja kršitve za določitev zneska globe. Obseg obveznosti obrazložitve je treba določiti ob upoštevanju dejstva, da je treba težo kršitev ugotoviti na podlagi številnih dejavnikov, in to ne da bi bil sestavljen obvezujoč ali izčrpen seznam meril, ki jih je treba nujno upoštevati. Poleg tega je treba preprečiti, da bi lahko gospodarski subjekti brez težav predvideli globe, saj bi to škodilo odvračilnemu učinku teh glob. Če bi bil znesek globe rezultat izračuna na podlagi preproste aritmetične formule, bi imela podjetja možnost predvideti morebitno sankcijo in jo primerjati s koristmi, ki bi jih imela od kršitve pravil konkurenčnega prava. Obveznost obrazložitve Komisiji torej ne nalaga, da navede številke v zvezi z načinom izračuna zneska glob.

    (Glej točke 331, 333, 336 in 343.)

13.  Ker Komisija ni dolžna izračunati zneska globe na podlagi zneskov, ki temeljijo na prometu zadevnih podjetij, tudi ni dolžna zagotoviti, da kadar so globe naložene več podjetjem, vpletenim v isto kršitev, končni zneski glob, izračunani za zadevna podjetja, izražajo vse razlike med njimi glede njihovega skupnega prometa ali prometa na trgu zadevnega proizvoda.

    Po eni strani v pravu Skupnosti ni splošno veljavnega načela, da mora biti sankcija v sorazmerju s pomenom podjetja na trgu proizvodov, ki so predmet kršitve. Po drugi strani pa člen 15(2) Uredbe št. 17 ne zahteva, da kadar so globe naložene več podjetjem, vpletenim v isto kršitev, znesek globe, naložene malemu ali srednje velikemu podjetju, v odstotku prometa ni večji od zneska glob, naloženih večjim podjetjem. Iz te določbe izhaja, da je treba pri malih in srednje velikih ter tudi pri večjih podjetjih za določitev zneska globe upoštevati težo in trajanje kršitve. Kadar Komisija podjetjem, vpletenim v isto kršitev, naloži globe, ki so za vsako od teh podjetij upravičene glede na težo in trajanje kršitve, ji ni mogoče očitati, da je za nekatera od teh podjetij znesek globe glede na promet večji od zneska drugih podjetij.

    Komisija tudi ni zavezana določiti glob, ki so sorazmerne s prometom in popolnoma v skladu z globami, določenimi v predhodnih zadevah, primerljivih po teži kršitev. Njena predhodna praksa odločanja namreč sama po sebi ni pravni okvir za globe na področju konkurence. Dejstvo, da je Komisija v preteklosti nalagala globe v določeni višini za nekatere vrste kršitev, ne pomeni, da jih ne more zvišati v okviru meja, določenih v Uredbi št. 17, če je to potrebno za zagotovitev izvajanja politike konkurence Skupnosti. Poleg tega je treba težo kršitev ugotoviti na podlagi številnih dejavnikov, kot so posebne okoliščine zadeve, njen okvir in odvračilni učinek glob, ne da bi bil sestavljen obvezujoč ali izčrpen seznam meril, ki jih je treba nujno upoštevati. Upoštevni podatki, kot so trgi, proizvodi, države, podjetja in zadevna obdobja, pa so različni v vsaki zadevi.

    V zvezi s tem je Sodišče Skupnosti v okviru neomejene sodne pristojnosti, ki mu je priznana s členom 229 ES in členom 17 Uredbe št. 17, pristojno za presojo ustreznosti zneska glob.

    (Glej točke od 338 do 344.)

14.  Podjetje – gospodarsko enoto, ki vključuje osebna, opredmetena in neopredmetena sredstva – vodijo organi, določeni v njegovem statutu, in vsaka odločba, s katero mu je naložena globa, je lahko naslovljena na vodstvo tega podjetja, kot je določeno v tem statutu (upravni odbor, vodstveni odbor, predsednik, upravitelj itd.). Pravila o konkurenci bi bilo mogoče preprosto obiti, če bi od Komisije, soočene s protipravnim ravnanjem podjetja, zahtevali, naj preveri in dokaže, kdo je avtor različnih dejanj, zaradi česar bi lahko bilo preprečeno kaznovanje podjetja, ki je imelo koristi od omejevalnega sporazuma.

    (Glej točki 360 in 430.)

15.  Komisija lahko za izračun trajanja kršitve pravil o konkurenci upošteva dele let. V Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ ni namreč z ničimer prepovedano upoštevanje dejanskega trajanja kršitve pri izračunu zneska globe. Tak pristop je popolnoma logičen in razumen ter vsekakor spada v diskrecijsko pravico Komisije.

    (Glej točko 361.)

16.  Kar zadeva dolgotrajne kršitve pravil o konkurenci, lahko Komisija samodejno uporabi najvišjo stopnjo povečanja za 10 % na leto za znesek, določen za težo kršitve. Čeprav točka 1(B), prvi odstavek, tretja alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ ne določa takega samodejnega povečanja za dolgotrajne kršitve, daje Komisiji diskrecijsko pravico v zvezi s tem.

    (Glej točko 362.)

17.  Za povečanje zneska globe na podlagi trajanja kršitve, kot je določeno v točki 1(B), prvi odstavek, tretja alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ ne bi bilo logično, da bi se upoštevalo nihanje v intenzivnosti kršitve v zadevnem obdobju. Povečanje se namreč izračuna z uporabo določenega odstotka za izhodiščni znesek, ki je določen na podlagi teže celotne kršitve in tako že izraža različne ravni intenzivnosti kršitve.

    (Glej točko 364.)

18.  Pojem ponovne kršitve ne pomeni nujno ugotovitve obstoja predhodne denarne kazni, ampak samo ugotovitev predhodne kršitve prava konkurence Skupnosti. Upoštevanje ponovne kršitve naj bi namreč spodbudilo podjetja, ki so nagnjena h kršenju pravil o konkurenci, da spremenijo ravnanje, kadar se izkaže, da prejšnja ugotovitev kršitve ni zadostovala, da bi preprečila ponovitev protipravnega ravnanja. Tako odločilni element ponovne kršitve ni predhodna naložitev globe in še zlasti ne njen znesek, ampak predhodna ugotovitev podobne kršitve iste določbe Pogodbe.

    V primeru dveh sočasnih kršitev povečanje zneska globe, s katero se sankcionira ena od teh dveh kršitev, upoštevajoč dejstvo, da je druga že bila predmet odločbe, s katero je bila naložena sankcija, ni upravičeno, če je večji del obdobja sodelovanja pri drugi kršitvi trajal po sprejetju odločbe, s katero je bila naložena sankcija za prvo kršitev. Nasprotno pa Komisija ne krši svoje diskrecijske pravice, če na podlagi ponovne kršitve poveča znesek globe, naložene za drugo kršitev, ker je ta trajala več let po prvi ugotovitvi kršitve.

    (Glej točke 387, 388, 390, 391, 393, 394 in 396.)

19.  Z vidika odvračanja je ponovna kršitev okoliščina, ki upravičuje znatno povečanje osnovnega zneska globe, naložene za kršitev pravil o konkurenci. Ponovna kršitev je namreč dokaz, da predhodno naložena sankcija ni bila dovolj odvračilna. V zvezi s tem okoliščina, da je bila vloga sankcioniranega podjetja manjša in pasivna, ne more postaviti pod vprašaj posledic ponovne kršitve, ker je pomembno to, da je zadevno podjetje kljub ugotovitvi kršitve prava konkurence Skupnosti nadaljevalo kršenje.

    Komisija se lahko pri določitvi povečanja na podlagi ponovne kršitve omeji na preučitev, kakšen bi bil sorazmeren odstotek, ne da bi upoštevala znesek povečanja osnovnega zneska globe v absolutni vrednosti, do katerega privede uporaba tega odstotka. Dokler odstotek povečanja ni previsok, je znesek povečanja v absolutni vrednosti samo matematična posledica uporabe tega odstotka za osnovni znesek, katerega sorazmernost glede na težo in trajanje zadevne kršitve je bila predmet ločene preučitve.

    Samo dejstvo, da je Komisija v drugi odločbi drugače povečala osnovni znesek na podlagi ponovne kršitve, ne pomeni, da mora v izpodbijani odločbi uporabiti enak odstotek povečanja. Predhodna praksa odločanja Komisije namreč sama po sebi ni pravni okvir za globe na področju konkurence, glede na to, da je ta opredeljen samo v Uredbi št. 17.

    Kar zadeva stopnje povečanja zaradi ponovne kršitve, prav tako ni pomembno, da to povečanje presega izhodiščni znesek globe, naložene na podlagi teže kršitve drugim sodelujočim pri kršitvi. Če je bila globa določena pravilno in ker je povečanje na podlagi ponovne kršitve sorazmerno, je dejstvo, da je znesek povečanja v absolutni vrednosti višji od izhodiščnega zneska glob, naloženih drugim sodelujočim pri kršitvi, samo matematična posledica povečanja, ki nima nobene zveze z zneskom drugih glob.

    Isto velja v zvezi z dejstvom, da povečanje zaradi ponovne kršitve presega zmanjšanje zneska globe, ki je bilo sankcioniranemu podjetju odobreno kot priznanje za sodelovanje s Komisijo. Gre namreč za dve različni stopnji določitve zneska globe.

    Nazadnje, sankcionirano podjetje, da bi izpodbijalo znesek povečanja globe zaradi ponovne kršitve, ne more sklepati, da je Komisija zaradi istega razloga zanj uporabila isto povečanje kot za drugega sodelujočega pri isti kršitvi, pri čemer značilnosti prejšnje kršitve slednjega niso podobne značilnostim prejšnje kršitve, pripisane navedenemu podjetju. Ker je povečanje na podlagi ponovne kršitve povezano z obteževalno okoliščino, specifično za zadevno podjetje, je upoštevno to, da sta bili obe podjetji predhodno vpleteni v kršitve, vendar kljub ugotovitvi teh kršitev nista prenehali sodelovati pri kršitvi.

    (Glej točke 398, 399, 401 in od 406 do 412.)

20.  Čeprav je pomembno, da je podjetje sprejelo ukrepe, da bi v prihodnosti preprečilo, da bi člani njegovega osebja znova kršili konkurenčno pravo, to ne spremeni dejstva, da je bila ugotovljena kršitev. Iz tega sledi, da samo dejstvo, da je Komisija v nekaterih primerih v svoji prejšnji praksi odločanja vzpostavitev programa za uskladitev ravnanja podjetja s pravili Skupnosti o konkurenci upoštevala kot olajševalno okoliščino, ne pomeni, da mora enako storiti v določenem primeru.

    Komisija torej takega elementa ni dolžna upoštevati kot olajševalno okoliščino, čeprav ravna v skladu z načelom enake obravnave, ki pomeni, da se v tej točki ne sme opraviti različna presoja med podjetji, ki so naslovniki iste odločbe.

    (Glej točki 423 in 424.)

21.  Možnost, da se podjetju, ki je med postopkom zaradi kršitve pravil o konkurenci sodelovalo s Komisijo, odobri znižanje globe zunaj okvira, določenega z obvestilom o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov, kot je določeno v točki 3, šesta alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, ki jih je sprejela Komisija, nujno predpostavlja, da zadevnega sodelovanja ni mogoče nagraditi na podlagi obvestila o ugodni obravnavi in na podlagi tega, da je bilo to sodelovanje učinkovito, torej da je Komisiji olajšalo ugotavljanje in sankcioniranje kršitev pravil Skupnosti o konkurenci.

    (Glej točki 426 in 428.)

22.  V skladu s točko 3, tretja alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, ki jih je sprejela Komisija, je „prenehanje kršitev takoj, ko poseže Komisija (zlasti, ko opravi preglede)“ olajševalna okoliščina. Vendar pa znižanje globe zaradi prenehanja kršitve takoj, ko poseže Komisija, ne more biti samodejno, ampak je odvisno od tega, kako Komisija na podlagi diskrecijske pravice oceni okoliščine primera. V zvezi s tem bo uporaba te določbe Smernic v korist podjetja še zlasti ustrezna, če protikonkurenčnost zadevnega ravnanja ni očitna. Nasprotno bo njena uporaba načeloma manj primerna, ko je to ravnanje – ob domnevi, da je dokazano – jasno protikonkurenčno. Čeprav je Komisija v preteklosti štela prostovoljno prenehanje kršitve za olajševalno okoliščino, lahko na podlagi Smernic upošteva dejstvo, da so zelo resne očitne kršitve, čeprav je bila njihova nezakonitost ugotovljena že z začetkom konkurenčne politike Skupnosti, še vedno sorazmerno pogoste, in zato meni, da je treba opustiti to velikodušno prakso in prenehati nagrajevati prenehanja take kršitve z znižanjem globe. V teh okoliščinah je ustreznost znižanja globe zaradi prenehanja kršitve odvisna od tega, ali je obdolženo podjetje lahko utemeljeno dvomilo o protipravnosti svojega ravnanja.

    To pa ne velja, če gre za tajni omejevalni sporazum, katerega cilj je bila izmenjava informacij na oligopolnem trgu in stabilizacija trgov. Ta vrsta omejevalnega sporazuma pomeni zelo resno kršitev in zadevna podjetja morajo vedeti za nezakonitost svojega ravnanja. Tajnost omejevalnega sporazuma poleg tega potrjuje dejstvo, da zadevna podjetja vedo za nezakonitost svojega ravnanja.

    (Glej točke od 436 do 439.)

23.  Čeprav mora biti znesek globe, naložene za kršitev pravil Skupnosti o konkurenci, sorazmeren s trajanjem kršitve in drugimi dejavniki, ki se lahko upoštevajo pri presoji teže kršitve, med katerimi je dobiček, ki ga je zadevno podjetje lahko doseglo na podlagi svojih ravnanj, pa dejstvo, da podjetje ni imelo nobene koristi od kršitve, ne more biti ovira za naložitev globe, sicer bi ta izgubila odvračilnost. Tako Komisija pri določitvi zneska globe ni zavezana k upoštevanju neobstoja ugodnosti iz zadevne kršitve.

    Sicer lahko Komisija v skladu s točko 2, peta alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ in zaradi obteževalnih okoliščin globo poviša, da bi presegla znesek nezakonitega dobička, ustvarjenega zaradi kršitve, vendar to ne pomeni, da si je s tem naložila, da mora odslej v vseh primerih za določitev zneska globe dokazati finančno korist, ki je nastala na podlagi ugotovljene kršitve. Drugače povedano, neobstoja take koristi ni mogoče šteti za olajševalno okoliščino.

    (Glej točke od 441 do 443.)

24.  Komisija lahko pri izvajanju nalog, ki so ji dodeljene na področju konkurence, pridobi vse potrebne informacije od vlad in pristojnih organov držav članic ter podjetij in podjetniških združenj. Zlasti ima torej pravico, da od podjetja zahteva, naj ji zagotovi vse potrebne informacije o njemu znanih dejstvih in ji po potrebi pošlje dokumente, ki jih v zvezi s tem poseduje, čeprav jih je mogoče uporabiti za dokazovanje obstoja protikonkurenčnega ravnanja v njegovo škodo ali v škodo drugega podjetja. Zato odgovori, dani v skladu s členom 11(1) Uredbe št. 17, pomenijo izpolnitev obveznosti in ne prostovoljnega sodelovanja v smislu odločbe o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov.

    (Glej točko 468.)

25.  Na podlagi sodbe, s katero je bila ugotovljena ničnost, ki učinkuje za nazaj in ima torej učinek, da se za nazaj iz pravnega reda odstrani akt, ki je bil razglašen za ničen, je tožena institucija na podlagi člena 233 ES dolžna sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo učinkov ugotovljenih nezakonitosti, kar lahko v primeru akta, ki je že bil izvršen, pomeni, da je tožeča stranka postavljena v položaj, v katerem je bila pred tem aktom.

    Predvsem pri ukrepih, navedenih v členu 233 ES, je tako – kadar gre za sodbo, s katero je globa, ki je naložena podjetju za kršitev pravil o konkurenci iz Pogodbe, razveljavljena ali znižana – dolžnost Komisije, da povrne vso globo ali del globe, ki jo je plačalo zadevno podjetje, ker je zaradi razglasitve ničnosti odločbe ta znesek treba opredeliti kot neupravičeno plačan. Ta dolžnost ne zajema le glavnega zneska globe, ki je bila neupravičeno plačana, ampak tudi pripadajoče zamudne obresti. Če Komisija ne bi odobrila nikakršnih zamudnih obresti na glavni znesek globe, povrnjene na podlagi take sodbe, ne bi upoštevala ukrepa, ki ga vključuje izvršitev te sodbe in bi zaradi tega kršila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 233 ES.

    Iz tega sledi, da je v okviru postopka za razglasitev ničnosti globe, naložene zaradi kršitve pravil o konkurenci, predlog, naj Komisija povrne ves znesek ali del zneska globe, ki ga je plačalo zadevno podjetje, skupaj z obrestmi, nedopusten, ker mora biti to plačilo po odločbi, s katero je bila razglašena ničnost, opredeljeno kot plačilo neupravičeno plačanega zneska.

    (Glej točke od 486 do 489.)