SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE (prvi senat)

z dne 21. julija 2016

WQ

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci — Uradniki — Postopek certifikacije — Proračunsko leto 2014 — Neuvrstitev tožeče stranke na seznam uradnikov, izbranih za sodelovanje v programu izobraževanja — Člen 45a Kadrovskih predpisov“

Predmet:

Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero WQ predlaga razglasitev ničnosti odločbe organa Evropskega parlamenta za imenovanja z dne 27. marca 2015, da se njegovo ime ne uvrsti na seznam uradnikov, izbranih za sodelovanje v programu izobraževanja v okviru certifikacijskega obdobja za leto 2014.

Odločitev:

Tožba se zavrne. WQ nosi svoje stroške in naloži se mu plačilo stroškov Evropskega parlamenta.

Povzetek

1. Uradniki – Postopek certifikacije – Primerjalna ocena uspešnosti – Diskrecijska pravica uprave – Sodni nadzor – Meje

   (Kadrovski predpisi, člen 45a)

2. Uradniki – Postopek certifikacije – Predizbor kandidatov – Merila – Diskrecijska pravica institucij – Upoštevanje vsaj enoletnega tečaja, potrjenega z diplomo, ki jo priznava država članica – Neobstoj diskriminacije

   (Kadrovski predpisi, člen 45a)

1.  Ob upoštevanju široke diskrecijske pravice, ki jo ima uprava pri ocenjevanju in primerjanju uspešnosti kandidatov v okviru celotnega izbirnega postopka in zlasti postopka certifikacije, določenega v členu 45a Kadrovskih predpisov, mora biti nadzor Sodišča za uslužbence na tem področju omejen na vprašanje, ali je uprava v zvezi z elementi, na katerih je utemeljila svojo presojo, ostala v okviru razumnih meja in svojega pooblastila ni uporabila očitno napačno ali za druge namene kot za tiste, za katere ji je bilo podeljeno. Navedeno sodišče torej s svojo presojo uspešnosti in kvalifikacij kandidatov ne more nadomestiti presoje uprave, kadar z nobenim elementom iz spisa ni mogoče potrditi, da je uprava pri presoji teh uspešnosti in kvalifikacij storila očitno napako.

   Poleg tega, čeprav ima organ za imenovanja široko diskrecijsko pravico pri izbiri kandidatov, mora upoštevati besedilo razpisa, kakor je bilo objavljeno.

   (Glej točki 22 in 23.)

   Napotitev na:

   Sodišče: sodba z dne 4. februarja 1987, Bouteiller/Komisija, 324/85, EU:C:1987:59, točka 6;

   Sodišče za uslužbence: sodbe z dne 11. julija 2006, Tas/Komisija, F‑12/05, EU:F:2006:68, točka 43; z dne 6. maja 2009, Campos Valls/Svet, F‑39/07, EU:F:2009:45, točka 43; z dne 25. februarja 2010, Pleijte/Komisija, F‑91/08, EU:F:2010:13, točka 61, in z dne 2. decembra 2014, Migliore/Komisija, F‑110/13, EU:F:2014:257, točka 90.

2.  Načelo enakega obravnavanja, ki se uporablja za pravo javnih uslužbencev Unije, je kršeno, kadar se kategoriji oseb, katerih dejanska in pravna položaja se bistveno ne razlikujeta, obravnavata različno in tako obravnavanje ni objektivno upravičeno

   V zvezi s tem različno obravnavanje, ki je utemeljeno z objektivnim in razumnim merilom ter sorazmerno s ciljem zadevnega razlikovanja, ne pomeni kršitve načela enakega obravnavanja.

   Ob upoštevanju dejstva, da zadevna oseba ni opravila vsaj enoletnega tečaja, ki ga izvaja univerzitetna ustanova ali poklicna zbornica in je potrjen z diplomo, ki jo priznava država članica, in da zato ni pridobila točk za to merilo, ki je določeno v ocenjevalni tabeli iz razpisa za postopek certifikacije, je ta oseba v tem primeru v dejansko različnem položaju od kandidata, ki lahko dokaže, da je opravil tak tečaj. Organ za imenovanja zato ni kršil načela enakega obravnavanja.

   (Glej točke od 26 do 28.)

   Napotitev na:

   Sodišče: sodba z dne 22. decembra 2008, Centeno Mediavilla in drugi/Komisija, C‑443/07 P, EU:C:2008:767, točka 76;

   Sodišče prve stopnje: sodba z dne 16. marca 2004, Afari/ECB, T‑11/03, EU:T:2004:77, točka 65;

   Sodišče za uslužbence: sodbi z dne 23. januarja 2007, Chassagne/Komisija, F‑43/05, EU:F:2007:14, točka 91, in z dne 25. februarja 2010, Pleijte/Komisija, F‑91/08, EU:F:2010:13, točka 36.