Zadeva C‑538/20

Finanzamt B

proti

W AG

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof)

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 22. septembra 2022

„Predhodno odločanje – Svoboda ustanavljanja – Člena 49 in 54 PDEU – Odbitek dokončnih izgub, ki jih je utrpela stalna poslovna enota nerezidentka – Država, ki se je pristojnosti za obdavčitev odpovedala na podlagi sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju – Primerljivost položajev“

1. Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Določbe Pogodbe – Področje uporabe – Dejavnost, ki jo družba rezidentka druge države članice opravlja prek stalne poslovne enote – Vključitev

   (člena 49 in 54 PDEU)

   (Glej točki 14 in 15.)

2. Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Davčna zakonodaja – Davek od dohodkov pravnih oseb – Upoštevanje dokončnih izgub – Država članica, katere rezidentka je družba in ki se je na podlagi sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju odpovedala izvajanju svoje davčne pristojnosti v zvezi z dohodki stalne poslovne enote, ki je v drugi državi članici – Davčna ureditev, ki družbi rezidentki dopušča, da odbije izgube, ki jih je imela njena stalna poslovna enota v državi članici navedene družbe, vendar to izključuje za izgube, ki jih je utrpela stalna poslovna enota v drugi državi članici – Dopustnost

   (člena 49 in 54 PDEU)

   (Glej točke od 17 do 22 in od 27 do 29 ter izrek.)

Povzetek

W AG, delniška družba, ki upravlja banko za trgovanje z vrednostnimi papirji, ima davčno rezidentstvo v Nemčiji. Avgusta 2004 je družba W odprla podružnico v Združenem kraljestvu. Ker ta ni ustvarjala dobička, jo je družba W v prvi polovici leta 2007 zaprla, tako da izgub, ki jih je ta poslovna enota ustvarila, ni bilo mogoče prenesti v Združeno kraljestvo za davčne namene.

Finanzamt B (davčni urad B, Nemčija) je zavrnil upoštevanje teh izgub za izračun davka, ki ga družba W v Nemčiji dolguje za leto 2007. W je to zavrnitev izpodbijal pred Hessiches Finanzgericht (finančno sodišče zvezne dežele Hessen, Nemčija), ki je s sodbo z dne 4. septembra 2018 njegovi tožbi ugodilo.

Davčni urad B je zoper to sodbo vložil revizijo pri Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija), ki je predložitveno sodišče. To sodišče navaja, da je sicer družba W v skladu z nemško zakonodajo ( 1 ) v Nemčiji zavezanka za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodka iz poslovne dejavnosti za vse svoje dohodke, da pa so izgube, ki jih je ustvarila njena stalna poslovna enota, ki je v Združenem kraljestvu, izključene iz osnove za izračun davka od dohodkov pravnih oseb na podlagi sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ( 2 ) s katerim so tuji dohodki oproščeni plačila davka od dohodkov pravnih oseb, pri čemer pa se ti dohodki upoštevajo za določitev davčne stopnje, ki se uporabi. Enako velja za davek od dohodka iz poslovne dejavnosti. Predložitveno sodišče dvomi o združljivosti te izključitve s svobodo ustanavljanja, ker lahko družbe rezidentke za razliko od izgub, ki jih ustvari stalna poslovna enota v drugi državi članici, pri določanju obdavčljivega dohodka upoštevajo izgube, ki jih ustvari stalna poslovna enota rezidentka.

Vendar je Sodišče v sodbi presodilo, da iz tega ne izhaja nobena omejitev svobode ustanavljanja, saj ta položaja nista objektivno primerljiva.

Presoja Sodišča

Sodišče je presodilo, da člena 49 in 54 PDEU ne nasprotujeta davčni ureditvi države članice, v skladu s katero družba rezidentka te države članice od svojega obdavčljivega dobička ne more odbiti dokončnih izgub, ki jih je ustvarila njena stalna poslovna enota, ki je v drugi državi članici, če se je država članica rezidentstva pristojnosti za obdavčitev dohodkov te stalne poslovne enote odpovedala na podlagi sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.

S tako davčno ureditvijo se sicer uvaja različno obravnavanje družbe rezidentke, ki ima stalno poslovno enoto v drugi državi članici, in družbe rezidentke, ki ima stalno poslovno enoto rezidentko. Tako različno obravnavanje lahko družbo rezidentko odvrne od opravljanja dejavnosti prek stalne poslovne enote, ki je v drugi državi članici. To različno obravnavanje je dopustno samo, če se nanaša na položaje, ki med seboj niso objektivno primerljivi, ali če je upravičeno z nujnim razlogom v splošnem interesu in je sorazmerno s tem ciljem.

V zvezi s tem pa pri ukrepih, ki jih država članica določi zaradi preprečevanja ali zmanjševanja dvojne obdavčitve dobička družbe rezidentke, načeloma položaj družb, ki imajo stalno poslovno enoto v drugi državi članici, ni primerljiv s položajem družb, ki imajo stalno poslovno enoto rezidentko, razen če sta ti kategoriji poslovnih enot pri upoštevanju izgube in dobička, ki jih te poslovne enote ustvarijo, izenačeni s samo nacionalno davčno zakonodajo.

Če pa se, kot je to v obravnavanem primeru, država članica, katere rezidentka je družba, na podlagi sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju odpove izvajanju svoje davčne pristojnosti v zvezi z dohodki stalne poslovne enote nerezidentke te družbe, ki je v drugi državi članici, položaj družbe rezidentke, ki ima tako stalno poslovno enoto, ni primerljiv s položajem družbe rezidentke, ki ima stalno poslovno enoto rezidentko, pri ukrepih, ki jih je prvonavedena država članica sprejela zaradi preprečevanja oziroma zmanjševanja dvojnega obdavčevanja dobičkov in, ustrezno, preprečevanja oziroma zmanjševanja dvojnega odbitka izgub v zvezi z družbami rezidentkami.

( 1 ) Člen 1(1) Körperschaftsteuergesetz (zakon o davku od dohodkov pravnih oseb) in Gewerbesteuergesetz (zakon o davku od dohodka iz poslovne dejavnosti), ki za izračun davčne osnove za davek od dohodka iz poslovne dejavnosti napotuje na določitev dobička, ki je predmet davka od dohodkov pravnih oseb.

( 2 ) Člen XVIII(2) sporazuma z dne 26. novembra 1964 med Zvezno republiko Nemčijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o odpravi dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj, kakor je bil spremenjen z dodatkom z dne 23. marca 1970 (BGBl. 1966 II, str. 359; BGBl. 1967 II, str. 828, in BGBl. 1971 II, str. 46).