Zadeva C‑540/16

„Spika“ UAB in drugi

proti

Žuvininkystės tarnyba prie Lietuvos Respublikos žemės ūkio ministerijos

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas)

„Predhodno odločanje – Skupna ribiška politika – Uredba (EU) št. 1380/2013 – Člen 16(6) in člen 17 – Dodelitev ribolovnih možnosti – Nacionalna zakonodaja, ki določa metodo, ki temelji na objektivnih in preglednih merilih – Neenaki konkurenčni pogoji za gospodarske subjekte iz sektorja – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Člena 16 in 20 – Svoboda gospodarske pobude – Enako obravnavanje – Sorazmernost“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 12. julija 2018

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Predlog za razlago v zvezi z nacionalno ureditvijo, s katero se izvaja pravo Unije – Pojem izvajanja prava Unije – Nacionalni ukrep, s katerim se določa metoda dodelitve ribolovnih možnosti, ki so bile dodeljene državam članicam – Vključitev

   (člen 267 PDEU; Uredba št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 16(6))

2. Ribištvo – Ohranjanje morskih virov – Sistem ribolovnih kvot – Razdelitev ribolovnih možnosti med države članice – Nacionalna zakonodaja, ki določa metodo dodelitve, ki temelji na objektivnih in preglednih merilih – Ukrep, ki lahko vodi do neenakih konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte iz sektorja – Utemeljitev z nujnostjo preprečiti prekomerno izkoriščanje morskih virov – Dopustnost – Neupravičena omejitev svobode gospodarske pobude in pravice do enakega obravnavanja – Neobstoj

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi 16, 20 in 52(1); Uredba št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, členi 2(1), 16(6) in 17)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 22 do 24.)

2.  Člen 16(6) in člen 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES ter člena 16 in 20 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo zakonodaji države članice, kot je ta iz postopka v glavni stvari, s katero ta sprejme metodo dodelitve ribolovnih možnosti, ki je, čeprav temelji na preglednem in objektivnem merilu za razdelitev, lahko razlog za neenako obravnavanje gospodarskih subjektov, ki imajo ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, če se s to metodo zasleduje enega ali več splošnih interesov, ki jih priznava Evropska unija, in spoštuje načelo sorazmernosti.

   Ker nacionalna zakonodaja, kot je ta iz postopka v glavni stvari, uresničuje cilje skupne ribiške politike, kot so določeni v Uredbi št. 1380/2013, je treba ugotoviti, da ustreza cilju splošnega interesa, ki ga priznava Unija, v smislu člena 52(1) Listine. Kar zadeva primernost nacionalne zakonodaje iz postopka v glavni stvari za uresničitev ciljev splošnega interesa, katerim sledi, je treba poudariti, da z metodo dodelitve ribolovnih možnosti, ki jo določa, ta zakonodaja omogoča, da se prepreči, da bi bili morski biološki viri prekomerno izkoriščani in da bi bila njihova obnova motena ali preprečena. V teh okoliščinah je navedena zakonodaja primerna za zagotovitev okoljske trajnosti ribolovnih dejavnosti iz člena 2(1) Uredbe št. 1380/2013.

   Kar zadeva vprašanje, ali ta metoda povzroča omejitve svoboščin iz členov 16 in 20 Listine, ki presegajo tisto, kar je potrebno za uresničitev ciljev, ki jim sledi nacionalna zakonodaja iz postopka v glavni stvari, je iz predložitvene odločbe razvidno, najprej, da je mogoče uveljavljeni delež povečati ali zmanjšati glede na nekatera merila, ki so zlasti okoljske narave ali ki prispevajo k razvoju lokalnega gospodarstva. Dalje, uveljavljeni gospodarski subjekt sam ne sme imeti več kot 40 % ribolovnih možnosti, dodeljenih Republiki Litvi za določeno vrsto rib. Nazadnje, kot je bilo poudarjeno v točki 38 te sodbe, delež ribolovnih možnosti, ki ni bil prednostno dodeljen uveljavljenim gospodarskim subjektom in ki mora predstavljati vsaj 5 % ribolovnih možnosti, dodeljenih Republiki Litvi, se na dražbi dodeli drugim gospodarskim subjektom, ki imajo ribiško plovilo, ki plove pod litovsko zastavo. V teh okoliščinah metoda dodelitve ribolovnih možnosti iz postopka v glavni stvari ne le, da ne privede do tega, da se ribolovne možnosti pridržijo zgolj za uveljavljene gospodarske subjekte glede na njihove uveljavljene deleže, temveč poleg tega omogoča, da se ti deleži ponderirajo na podlagi določenega števila objektivnih elementov.

   (Glej točke 44, 47, 48, od 51 do 54, 56 in izrek.)