Zadeva C‑569/15

X

proti

Staatssecretaris van Financiën,

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden)

„Predhodno odločanje – Uporaba sistemov socialne varnosti – Delavci migranti – Določitev zakonodaje, ki se uporablja – Uredba (EGS) št. 1408/71 – Člen 14(2)(b)(i) – Oseba, ki je običajno zaposlena na ozemlju dveh ali več držav članic – Oseba, zaposlena v eni državi članici, ki med neplačanim trimesečnim dopustom opravlja dejavnosti zaposlene osebe v drugi državi članici“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 13. septembra 2017

Socialna varnost – Zakonodaja, ki se uporablja – Člen 14(2)(b) Uredbe št. 1408/71 – Oseba, ki je običajno zaposlena v več državah članicah – Oseba, ki prebiva in je zaposlena v eni državi članici ter ki v obdobju treh mesecev neplačanega dopusta v tej državi članici opravlja dejavnosti zaposlene osebe v drugi državi članici – Vključitev – Pogoji – Preverjanje, ki ga opravi nacionalno sodišče

(Uredba Sveta št. 1408/71, člen 14(2)(b)(i))

Člen 14(2)(b)(i) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, v različici, kot je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 592/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne z dne 17. junija 2008, je treba razlagati tako, da je treba za osebo, ki prebiva in je zaposlena v eni državi članici ter ki za obdobje treh mesecev vzame neplačani dopust in v drugi državi članici opravlja dejavnost zaposlene osebe, šteti, da je običajno zaposlena v obeh državah članicah v smislu te določbe, če, prvič, se v skladu z zakonodajo s področja socialne varnosti prve države članice v tem obdobju dopusta šteje za zaposleno osebo ter, drugič, je dejavnost, ki jo je opravljala v drugi državi članici, običajna in bistvena, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

Za presojo običajnosti in bistvenosti dejavnosti, ki so se v tem obdobju opravljale v tej drugi državi članici, je treba zlasti upoštevati trajanje poklicne dejavnosti in naravo plačanega dela, kot sta določena v pogodbah, po potrebi pa tudi resničnost opravljenih dejavnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 13. septembra 2017, X, C‑570/15, točka 21).

(Glej točki 27 in 29 ter izrek.)