Zadeva C‑337/15 P

Evropski varuh človekovih pravic

proti

Claire Staelen

„Pritožba – Nepogodbena odgovornost Evropske unije – Obravnava pritožbe v zvezi z vodenjem seznama primernih kandidatov, izdelanega na podlagi javnega natečaja, s strani Evropskega varuha človekovih pravic – Kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja – Pojem ‚dovolj resna kršitev‘ pravnega pravila Unije – Nepremoženjska škoda – Izguba zaupanja v delo Evropskega varuha človekovih pravic“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 4. aprila 2017

1. Pravo Evropske unije–Načela–Načelo dobrega upravljanja–Dolžnost skrbnega ravnanja–Obseg

2. Nepogodbena odgovornost–Pogoji–Nezakonitost–Dovolj resna kršitev prava Unije–Kršitev, s strani Evropskega varuha človekovih pravic, obveznosti skrbnega ravnanja v okviru preiskave glede nepravilnosti–Zahteva, da varuh človekovih pravic očitno in resno krši meje svoje diskrecijske pravice–Merila presoje

   (člen 340, drugi odstavek, PDEU; Sklep Evropskega parlamenta 94/262)

3. Nepogodbena odgovornost–Pogoji–Nezakonitost–Dovolj resna kršitev prava Unije–Izkrivljanje, s strani Evropskega varuha človekovih pravic, vsebine dokumenta, ki mu je bil posredovan, v utemeljitev ugotovitev odločbe, s katero se je končala preiskava–Vključitev

   (člen 340, drugi odstavek, PDEU; Sklep Evropskega parlamenta 94/262)

4. Nepogodbena odgovornost–Škoda–Škoda, ki se lahko povrne–Nepremoženjska škoda, ki je nastala zaradi izgube zaupanja v delo Evropskega varuha človekovih pravic–Izključitev

   (člen 340, drugi odstavek, PDEU; Sklep Evropskega parlamenta 94/262)

1.  Z dolžnostjo skrbnega ravnanja, ki je neločljivo povezana z načelom dobrega upravljanja in ki velja na splošno za delovanje uprave Unije v njenih odnosih z javnostjo, se od te uprave zahteva, da ravna skrbno in preudarno. Organ, kadar mora izvesti preiskavo, mora to preiskavo izvesti kar najbolj skrbno, da prežene obstoječe dvome in razjasni položaj.

   (Glej točki 34 in 114.)

2.  Za ugotovitev obstoja dovolj resne kršitve dolžnosti skrbnega ravnanja, ki je naložena varuhu človekovih pravic, je treba dokazati, da je varuh človekovih pravic s tem, da ni ravnal z vso potrebno skrbnostjo in preudarnostjo, resno in očitno prekoračil omejitve, ki veljajo za njegovo diskrecijsko pravico v okviru izvajanja njegovih preiskovalnih pooblastil. Tako je treba poleg tega okvira upoštevati vse elemente, ki opredeljujejo zadevni položaj, med katerimi so zlasti očitnost pomanjkanja skrbnosti, s katero naj bi ravnal varuh človekovih pravic pri vodenju svoje preiskave, njegova opravičljivost ali neopravičljivost ali tudi neprimernost in nerazumnost sklepov, izvedenih iz presoje, ki jo je opravil.

   V zvezi s tem že kršitev načela skrbnega ravnanja zadostuje za ugotovitev obstoja dovolj resne kršitve, ki lahko utemelji odgovornost Unije. Le dovolj resna kršitev, in ne katera koli kršitev pravnega pravila Unije, s katerim so posamezniki varovani, namreč lahko utemelji nepogodbeno odgovornost Unije. Kadar ima institucija ali organ Unije diskrecijsko pravico, lahko poleg tega le to, da zadevna institucija ali organ očitno in resno prekorači omejitve, ki veljajo za to pravico, pomeni tako dovolj resno kršitev prava Unije. Enako velja tudi za primer, v katerem varuh človekovih pravic krši dolžnost skrbnega ravnanja, saj ta kršitev ni samodejno taka, da lahko pomeni nezakonito ravnanje, ki utemeljuje odgovornost Unije, temveč jo je treba presoditi ob upoštevanju tega, da je varuhu človekovih pravic pri opravljanju njegovih nalog naložena le obveznost prizadevanja in da ima široko diskrecijsko pravico glede, prvič, utemeljenosti prejetih pritožb in nadaljnjega ukrepanja v zvezi z njimi, drugič, načina vodenja začetih preiskav in opravljanja preiskovalnih dejanj ter, tretjič, analize pridobljenih podatkov in sklepov, ki jih izvede iz te analize.

   (Glej točke od 36 do 38 ter točko 41.)

3.  Varuh človekovih pravic sicer ima široko diskrecijsko pravico pri opravljanju svojih nalog, zlasti glede nadaljnjega ukrepanja v zvezi s pritožbami, ki so mu predložene, in načina preučitve teh pritožb, vendar pa ima, kadar gre za povzemanje vsebine dokumenta, ki mu je bil posredovan, v utemeljitev preudarkov do katerih je prišel v okviru odločbe, s katero se preiskava konča, le omejeno diskrecijsko pravico ali te celo nima.

   (Glej točko 57.)

4.  Na področju nepogodbene odgovornosti Unije mora biti škoda, za katero se zahteva odškodnina, dejanska in gotova. Za takšno škodo pa ne gre v primeru škode, ki pomeni morebitno izgubo zaupanja v delo varuha človekovih pravic. Ker takšna škoda lahko izhaja iz ravnanj varuha človekovih pravic v okviru njegovih preiskav, enako vpliva na vse osebe, ki imajo pravico, da mu kadar koli predložijo pritožbo.

   (Glej točki 91 in 94.)