Zadeva C‑484/15

Ibrica Zulfikarpašić

proti

Slavenu Gajerju

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Općinski sud u Novom Zagrebu – Stalna služba u Samoboru)

„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Uredba (ES) št. 805/2004 – Evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov – Pogoji za potrditev kot evropski nalog za izvršbo – Pojem ‚sodišče‘ – Notar, ki je izdal sklep o izvršbi na podlagi ‚verodostojne listine‘ – Javna listina“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 9. marca 2017

1. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah–Uvedba evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov–Uredba št. 805/2004–Pojem sodišča–Notarji, ki nastopajo v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine–Postopki, ki niso kontradiktorni–Izključitev

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 805/2004, členi 3(1)(b) in (c), 5 in 12)

2. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah–Uvedba evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov–Uredba št. 805/2004–Potrditev sodbe kot evropskega naloga za izvršbo–Sodba, ki se mora nanašati na nesporni zahtevek–Sklep o izvršbi, ki ga je izdal notar na podlagi verodostojne listine in zoper katerega ni bil podan ugovor–Izključitev

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 805/2004, uvodna izjava 5 in člen 3(1))

1.  Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov je treba razlagati tako, da notarji na Hrvaškem, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki so jim v postopku izvršbe na podlagi „verodostojne listine“ dodeljene z nacionalnim pravom, niso zajeti s pojmom „sodišče“ v smislu te uredbe.

   Načelo vzajemnega zaupanja med državami članicami je namreč v pravu Unije temeljnega pomena, saj omogoča vzpostavitev in ohranjanje območja brez notranjih meja, ki temelji na visoki stopnji zaupanja, ki mora obstajati med državami članicami (sodba z dne 5. aprila 2016, Aranyosi in Căldăraru, C‑404/15 in C‑659/15 PPU, EU:C:2016:198, točka 78).

   To načelo se v skladu s členom 5 Uredbe št. 805/2004 uveljavlja s priznanjem in izvršitvijo sodb, ki so bile v državi članici izvora potrjene kot evropski nalog za izvršbo, v drugih državah članicah.

   Za ohranitev načela zaupanja v pravo v okviru prostega pretoka sodb, kot je bil naveden v točkah 38 in 39 te sodbe, je potrebna ozka razlaga elementov, ki opredeljujejo pojem sodišča v smislu te uredbe, da se nacionalnim organom omogoči, da identificirajo sodbe, ki so jih izdala sodišča drugih držav članic. Za spoštovanje načela vzajemnega zaupanja v pravosodje držav članic Unije, na katerem temelji uporaba te uredbe, je namreč zlasti potrebno, da so bile sodbe, katerih izvršitev se zahteva v državi članici, ki ni država članica izvora, izdane v sodnem postopku, s katerim so zagotovljena jamstva neodvisnosti in nepristranskosti ter spoštovanje načela kontradiktornosti.

   V obravnavanem primeru je treba opozoriti, da so v skladu z določbami zakona o izvršbi notarji na Hrvaškem pristojni, da s sklepi odločajo o predlogu za začetek postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. Ko se sklep vroči dolžniku, ta lahko poda ugovor. Notar, ki prejme dopusten, obrazložen in pravočasen ugovor zoper sklep, ki ga je izdal, posreduje spis zaradi izvedbe postopka z ugovorom pristojnemu sodišču, ki odloči o ugovoru.

   Iz teh določb izhaja, da se sklep o izvršbi na podlagi „verodostojne listine“, ki ga izda notar, dolžniku vroči šele po njegovi izdaji, ne da bi se dolžniku posredoval predlog, o katerem je odločal notar.

   Čeprav ima dolžnik možnost podati ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je izdal notar, in čeprav se zdi, da notar izvaja naloge, ki so mu dodeljene v okviru postopka izvršbe na podlagi „verodostojne listine“, pod nadzorom sodišča, ki mu mora notar posredovati morebitne ugovore, preučitev predloga za izdajo sklepa o izvršbi na taki podlagi, ki jo opravi notar na Hrvaškem, ni kontradiktorna.

   V skladu s členom 12 Uredbe št. 805/2004 pa se lahko sodba o zahtevku, ki je nesporen v smislu člena 3(1)(b) in (c), potrdi kot evropski nalog za izvršbo, samo če je sodni postopek v državi članici izvora izpolnjeval minimalne standarde iz poglavja III te uredbe.

   (Glej točke od 41 do 47 in 50 ter točko 1 izreka.)

2.  Uredbo št. 805/2004 je treba razlagati tako, da sklepa o izvršbi, ki ga izda notar na Hrvaškem na podlagi „verodostojne listine“ in zoper katerega ni bil podan ugovor, ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo, ker se ne nanaša na nesporni zahtevek v smislu člena 3(1) te uredbe.

   Ugotoviti je treba, da so sicer v hrvaškem pravnem redu notarji pooblaščeni za izdajo javnih listin, vendar ni nespornosti zahtevka, ugotovljenega s sklepom o izvršbi, izdani na podlagi „verodostojne listine“. V skladu z uvodno izjavo 5 Uredbe št. 805/2004 namreč člen 3(1)(d) te uredbe določa, da se lahko javna listina potrdi kot evropski nalog za izvršbo, samo če se je dolžnik v tej listini izrecno strinjal z zahtevkom.

   Poleg tega neobstoja ugovora dolžnika ni mogoče enačiti z izrecnim strinjanjem z zahtevkom v smislu člena 3(1)(d) Uredbe št. 805/2004, ker mora biti to strinjanje v javni listini, ki je predmet potrjevanja.

   (Glej točke 55, 56, 58 in 59 ter točko 2 izreka.)