Zadeva C‑542/14

SIA „VM Remonts “

in

SIA „Ausma grupa“

proti

Konkurences padome

in

Konkurences padome

proti

SIA „Pārtikas kompānija“

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,

ki ga je vložilo Augstākā tiesa)

„Predhodno odločanje — Konkurenca — Člen101(1) PDEU — Povsem notranji položaj — Uporaba podobnih nacionalnih predpisov — Pristojnost Sodišča — Usklajeno ravnanje — Odgovornost podjetja zaradi ravnanj izvajalca storitev — Pogoji“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 21. julija 2016

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Razlaga, za katero je bilo zaprošeno zaradi uporabe določbe prava Unije, uveljavljene z nacionalnim pravom, za notranji položaj – Pristojnost za zagotovitev te razlage

   (člen 267 PDEU)

2. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Odgovornost podjetja zaradi ravnanj neodvisnega izvajalca, ki je zanj opravljal storitve – Nedopustnost – Meje

   (člen 101(1) PDEU)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 17 in 18.)

2.  Člen 101(1) PDEU je treba razlagati tako, da je načeloma mogoče šteti, da je podjetje odgovorno za usklajeno ravnanje zaradi ravnanj neodvisnega izvajalca, ki je zanj opravljal storitve, le če je izpolnjen eden od teh pogojev:

   —	izvajalec je v resnici deloval pod vodstvom in nadzorom zadevnega podjetja,

   —	to podjetje je vedelo za protikonkurenčne cilje, ki jim sledijo njegovi konkurenti in izvajalec, in je nameravalo k tem ciljem prispevati z lastnim ravnanjem, ali

   —	navedeno podjetje je lahko razumno predvidelo protikonkurenčna ravnanja njegovih konkurentov in izvajalca in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje.

   Na prvem mestu, če namreč izvajalec opravlja odplačne storitve na nekem trgu neodvisno, ga je treba za uporabo pravil, katerih namen je sankcioniranje protikonkurenčnih ravnanj, šteti za podjetje, ločeno od podjetij, za katere opravlja storitve, in ravnanj takega izvajalca ni mogoče vnaprej pripisati tem podjetjem.

   Na drugem mestu, v zvezi s prvim od teh pogojev je treba ugotoviti, da je podjetje lahko odgovorno za dejanja izvajalca, ki se predstavlja kot neodvisen, vendar je v resnici deloval pod vodstvom in nadzorom tega podjetja. Tak bi bil položaj v okoliščinah, v katerih bi imel zgolj malo samostojnosti in fleksibilnosti glede načina izvajanja dogovorjene dejavnosti, pri čemer bi se za njegovo domnevno neodvisnostjo skrivalo delovno razmerje Poleg tega bi bilo na to vodstvo ali ta nadzor mogoče sklepati na podlagi obstoja posebnih organizacijskih, gospodarskih in pravnih povezav med zadevnim izvajalcem in uporabnikom storitev, tako kot pri razmerjih med matičnimi in njihovimi hčerinskimi družbami

   V zvezi z drugim od teh pogojev je treba ugotoviti, da je sicer izpolnjen, kadar je to podjetje prek svojega izvajalca nameravalo svojim konkurentom razkriti svoje poslovno občutljive informacije ali kadar je izrecno ali molče pristalo na to, da ta z njimi deli te poslovno občutljive informacije, ni pa izpolnjen, kadar je ta izvajalec, ne da bi obvestil navedeno podjetje uporabnika, uporabljal njegove poslovno občutljive informacije, da bi izvedel ponudbe navedenih konkurentov.

   Nazadnje, v zvezi s tretjim pogojem je treba ugotoviti, da je mogoče usklajeno ravnanje temu podjetju uporabniku pripisati, tudi če je to lahko razumno predvidelo, da je izvajalec, ki ga je najelo, delil njegove poslovne občutljive informacije z njegovimi konkurenti in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje.

   (Glej točke 25, 27, 30, 31 in 33 ter izrek.)