Zadeva C‑237/15 PPU

Minister for Justice and Equality

proti

Francisu Laniganu

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court (Irska))

„Predhodno odločanje — Nujni postopek predhodnega odločanja — Listina Evropske unije o temeljnih pravicah — Člen 6 — Pravica do svobode in varnosti — Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah — Okvirni sklep 2002/584/PNZ — Evropski nalog za prijetje — Obveznost izvršitve evropskega naloga za prijetje — Člen 12 — Pridržanje zahtevane osebe v priporu — Člen 15 — Odločitev o predaji — Člen 17 — Roki in postopki pri odločitvi o izvršitvi — Posledice prekoračitve rokov“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. julija 2015

Policijsko sodelovanje – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Izvajanje držav članic – Obveznost sprejetja odločitve o izvršitvi evropskega naloga za prijetje – Iztek rokov, določenih v okvirnem sklepu – Nevplivanje – Pridržanje zahtevane osebe v priporu, tudi če skupno trajanje pripora presega zgoraj navedene roke – Dopustnost – Zahteva

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 6; Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, členi 12, 15(1) in 17)

Člena 15(1) in 17 Okvirnega sklepa 2002/584 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, je treba razlagati tako, da je izvršitveni pravosodni organ po izteku rokov, določenih v členu 17, še naprej zavezan sprejeti odločitev o izvršitvi evropskega naloga za prijetje.

Namreč, ob upoštevanju, prvič, osrednjega pomena obveznosti izvršitve evropskega naloga za prijetje v sistemu, vzpostavljenem z Okvirnim sklepom, in drugič, neobstoja vsakršne izrecne navedbe v tem sklepu o omejenosti časovne veljavnosti te obveznosti pravila iz člena 15(1) Okvirnega sklepa ni mogoče razlagati tako, da izvršitveni pravosodni organ po izteku rokov, določenih v členu 17 Okvirnega sklepa, ne more več sprejeti odločitve o izvršitvi evropskega naloga za prijetje ali da izvršitvena država članica ni več zavezana nadaljevati postopka za njegovo izvršitev. Drugačna razlaga bi spodkopavala cilj pospeševanja in olajševanja pravosodnega sodelovanja, ki mu sledi Okvirni sklep, saj bi taka razlaga odreditveno državo članico lahko prisilila k izdaji drugega evropskega naloga za prijetje, da bi bilo mogoče izpeljati nov postopek za predajo v rokih, določenih z Okvirnim sklepom.

Poleg tega je treba člen 12 navedenega okvirnega sklepa v povezavi s členom 17 tega sklepa ob upoštevanju člena 6 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da v takem položaju ne nasprotuje temu, da je zahtevana oseba v skladu z zakonodajo izvršitvene države članice pridržana v priporu, čeprav je skupno trajanje pripora te osebe daljše od teh rokov, če to trajanje ni pretirano glede na značilnosti postopka, ki je v teku v glavni stvari.

Člen 12 Okvirnega sklepa namreč ne določa na splošno, da je pridržanje zahtevane osebe v priporu mogoče le za določen čas, zlasti pa ne, da bi bilo to po izteku rokov, določenih v členu 17 Okvirnega sklepa, izključeno. Podobno, čeprav člen 12 Okvirnega sklepa dopušča možnost, da se oseba, prijeta na podlagi evropskega naloga za prijetje, pod določenimi pogoji začasno izpusti na prostost, ne določa, da bi moral izvršitveni pravosodni organ po izteku rokov, določenih v členu 17 Okvirnega sklepa, to osebo izpustiti na prostost pod temi pogoji ali, a fortiori , povsem izpustiti.

Poleg tega, ker je treba postopek za izvršitev evropskega naloga za prijetje nadaljevati tudi po izteku rokov, določenih v členu 17 Okvirnega sklepa, bi lahko splošna in brezpogojna obveznost začasne izpustitve na prostost ali, a fortiori , popolne izpustitve te osebe ob izteku teh rokov ali ko je skupno trajanje pripora zahtevane osebe daljše od teh rokov, omejevala učinkovitost sistema predaje, uvedenega z Okvirnim sklepom, in s tem ovirala uresničevanje ciljev, ki jim ta sledi.

Vendar ker izdaja evropskega naloga za prijetje ne more upravičevati pripora zahtevane osebe za obdobje, ki bi bilo daljše od časa, ki je potreben za izvršitev tega naloga, bo lahko izvršitveni pravosodni organ v skladu s členom 6 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah odločil, da to osebo pridrži v priporu le, če se je postopek za izvršitev evropskega naloga za prijetje vodil dovolj skrbno in torej pripor ni predolg. Izvršitveni organ bo moral – da bi se prepričal, ali je to res – opraviti konkreten pregled zadevnega položaja ob upoštevanju vseh elementov, ki so upoštevni pri presoji upravičenosti trajanja postopka, zlasti morebitne pasivnosti organov zadevnih držav članic in po potrebi prispevka zahtevane osebe k temu trajanju. Prav tako bo treba upoštevati kazen, ki grozi tej osebi ali ki ji je bila izrečena v zvezi z dejanji, ki so podlaga za izdajo evropskega naloga za prijetje zoper zahtevano osebo, in obstoj nevarnosti pobega. V teh okoliščinah je upoštevno tudi to, da je bila zahtevana oseba v priporu za obdobje, ki je skupno precej daljše od rokov, določenih v členu 17 Okvirnega sklepa, saj so ti roki načeloma dovolj dolgi – zlasti z vidika bistvene vloge, ki jo ima načelo medsebojnega priznavanja v sistemu, uvedenem z Okvirnim sklepom – da izvršitveni pravosodni organ opravi preverjanja pred izvršitvijo evropskega naloga za prijetje in sprejme odločitev o izvršitvi tega naloga.

Nazadnje, če izvršitveni pravosodni organ odloči, da se pripor navedene osebe odpravi, mora ta organ za začasno izpustitev te osebe na prostost sprejeti vse potrebne ukrepe, da ji prepreči pobeg, in zagotoviti, da ostanejo izpolnjeni materialni pogoji, potrebni za njeno dejansko predajo, dokler ni sprejeta končna odločitev o izvršitvi evropskega naloga za prijetje.

(Glej točke 37, 40, 44, 45, 50, 52, od 58 do 63 in izrek.)

Zadeva C‑237/15 PPU

Minister for Justice and Equality

proti

Francisu Laniganu

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court (Irska))

„Predhodno odločanje — Nujni postopek predhodnega odločanja — Listina Evropske unije o temeljnih pravicah — Člen 6 — Pravica do svobode in varnosti — Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah — Okvirni sklep 2002/584/PNZ — Evropski nalog za prijetje — Obveznost izvršitve evropskega naloga za prijetje — Člen 12 — Pridržanje zahtevane osebe v priporu — Člen 15 — Odločitev o predaji — Člen 17 — Roki in postopki pri odločitvi o izvršitvi — Posledice prekoračitve rokov“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. julija 2015

Policijsko sodelovanje – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Izvajanje držav članic – Obveznost sprejetja odločitve o izvršitvi evropskega naloga za prijetje – Iztek rokov, določenih v okvirnem sklepu – Nevplivanje – Pridržanje zahtevane osebe v priporu, tudi če skupno trajanje pripora presega zgoraj navedene roke – Dopustnost – Zahteva

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 6; Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, členi 12, 15(1) in 17)

Člena 15(1) in 17 Okvirnega sklepa 2002/584 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, je treba razlagati tako, da je izvršitveni pravosodni organ po izteku rokov, določenih v členu 17, še naprej zavezan sprejeti odločitev o izvršitvi evropskega naloga za prijetje.

Namreč, ob upoštevanju, prvič, osrednjega pomena obveznosti izvršitve evropskega naloga za prijetje v sistemu, vzpostavljenem z Okvirnim sklepom, in drugič, neobstoja vsakršne izrecne navedbe v tem sklepu o omejenosti časovne veljavnosti te obveznosti pravila iz člena 15(1) Okvirnega sklepa ni mogoče razlagati tako, da izvršitveni pravosodni organ po izteku rokov, določenih v členu 17 Okvirnega sklepa, ne more več sprejeti odločitve o izvršitvi evropskega naloga za prijetje ali da izvršitvena država članica ni več zavezana nadaljevati postopka za njegovo izvršitev. Drugačna razlaga bi spodkopavala cilj pospeševanja in olajševanja pravosodnega sodelovanja, ki mu sledi Okvirni sklep, saj bi taka razlaga odreditveno državo članico lahko prisilila k izdaji drugega evropskega naloga za prijetje, da bi bilo mogoče izpeljati nov postopek za predajo v rokih, določenih z Okvirnim sklepom.

Poleg tega je treba člen 12 navedenega okvirnega sklepa v povezavi s členom 17 tega sklepa ob upoštevanju člena 6 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da v takem položaju ne nasprotuje temu, da je zahtevana oseba v skladu z zakonodajo izvršitvene države članice pridržana v priporu, čeprav je skupno trajanje pripora te osebe daljše od teh rokov, če to trajanje ni pretirano glede na značilnosti postopka, ki je v teku v glavni stvari.

Člen 12 Okvirnega sklepa namreč ne določa na splošno, da je pridržanje zahtevane osebe v priporu mogoče le za določen čas, zlasti pa ne, da bi bilo to po izteku rokov, določenih v členu 17 Okvirnega sklepa, izključeno. Podobno, čeprav člen 12 Okvirnega sklepa dopušča možnost, da se oseba, prijeta na podlagi evropskega naloga za prijetje, pod določenimi pogoji začasno izpusti na prostost, ne določa, da bi moral izvršitveni pravosodni organ po izteku rokov, določenih v členu 17 Okvirnega sklepa, to osebo izpustiti na prostost pod temi pogoji ali, a fortiori , povsem izpustiti.

Poleg tega, ker je treba postopek za izvršitev evropskega naloga za prijetje nadaljevati tudi po izteku rokov, določenih v členu 17 Okvirnega sklepa, bi lahko splošna in brezpogojna obveznost začasne izpustitve na prostost ali, a fortiori , popolne izpustitve te osebe ob izteku teh rokov ali ko je skupno trajanje pripora zahtevane osebe daljše od teh rokov, omejevala učinkovitost sistema predaje, uvedenega z Okvirnim sklepom, in s tem ovirala uresničevanje ciljev, ki jim ta sledi.

Vendar ker izdaja evropskega naloga za prijetje ne more upravičevati pripora zahtevane osebe za obdobje, ki bi bilo daljše od časa, ki je potreben za izvršitev tega naloga, bo lahko izvršitveni pravosodni organ v skladu s členom 6 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah odločil, da to osebo pridrži v priporu le, če se je postopek za izvršitev evropskega naloga za prijetje vodil dovolj skrbno in torej pripor ni predolg. Izvršitveni organ bo moral – da bi se prepričal, ali je to res – opraviti konkreten pregled zadevnega položaja ob upoštevanju vseh elementov, ki so upoštevni pri presoji upravičenosti trajanja postopka, zlasti morebitne pasivnosti organov zadevnih držav članic in po potrebi prispevka zahtevane osebe k temu trajanju. Prav tako bo treba upoštevati kazen, ki grozi tej osebi ali ki ji je bila izrečena v zvezi z dejanji, ki so podlaga za izdajo evropskega naloga za prijetje zoper zahtevano osebo, in obstoj nevarnosti pobega. V teh okoliščinah je upoštevno tudi to, da je bila zahtevana oseba v priporu za obdobje, ki je skupno precej daljše od rokov, določenih v členu 17 Okvirnega sklepa, saj so ti roki načeloma dovolj dolgi – zlasti z vidika bistvene vloge, ki jo ima načelo medsebojnega priznavanja v sistemu, uvedenem z Okvirnim sklepom – da izvršitveni pravosodni organ opravi preverjanja pred izvršitvijo evropskega naloga za prijetje in sprejme odločitev o izvršitvi tega naloga.

Nazadnje, če izvršitveni pravosodni organ odloči, da se pripor navedene osebe odpravi, mora ta organ za začasno izpustitev te osebe na prostost sprejeti vse potrebne ukrepe, da ji prepreči pobeg, in zagotoviti, da ostanejo izpolnjeni materialni pogoji, potrebni za njeno dejansko predajo, dokler ni sprejeta končna odločitev o izvršitvi evropskega naloga za prijetje.

(Glej točke 37, 40, 44, 45, 50, 52, od 58 do 63 in izrek.)