1. 

Varstvo potrošnikov — Pogodbe o potrošniškem kreditu — Direktiva 87/102 — Nedovoljeni pogoji v pogodbah, sklenjenih s potrošniki — Direktiva 93/13 — Pojem potrošnika — Fizična oseba, ki je sodolžnik v kreditni pogodbi, sklenjeni s prodajalcem ali dobaviteljem — Vključitev — Pogoj (Direktivi Sveta 87/102, člen 1(2)(a), in 93/13, člen 2(b)) (Glej točko 39 in točko 1 izreka.)

2. 

Varstvo potrošnikov — Nedovoljeni pogoji v pogodbah, sklenjenih s potrošniki — Direktiva 93/13 — Obveznost nacionalnega sodišča, da po uradni dolžnosti presodi nedovoljen značaj pogoja v pogodbi, ki mu je predložena v presojo — Obseg (Direktiva Sveta 93/13, člen 6(1) (Glej točki 43, 44 in točko 2 izreka.)

3. 

Varstvo potrošnikov — Nedovoljeni pogoji v pogodbah, sklenjenih s potrošniki — Direktiva 93/13 — Nedovoljen pogoj v smislu člena 3 — Presoja nedovoljenosti, ki jo opravi nacionalno sodišče — Merila (Direktiva Sveta 93/13, členi 3(1) in 3, 4 in 5) (Glej točko 66 in točko 3 izreka.)

1. 

Člen 1(2)(a) Direktive Sveta z dne 22. decembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti (87/102/EGS), kot je bila spremenjena z Direktivo 98/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998, in člen 2(b) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da se fizična oseba, ki postane sodolžnik v okviru pogodbe, sklenjene s prodajalcem ali dobaviteljem, uvršča v koncept „potrošnika“ v smislu teh določb, saj oseba deluje z namenom, za katerega se lahko šteje, da ni povezan z njeno poslovno ali poklicno dejavnostjo.

2. 

Člen 6(1) Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da mora nacionalno sodišče po uradni dolžnosti presoditi nedovoljen značaj, v smislu te določbe, določb pogodbe, sklenjene med potrošnikom in prodajalcem ali dobaviteljem, ker to sodišče razpolaga s pravnimi in dejanskimi elementi, potrebnimi za to presojo.

3. 

Člene od 3 do 5 Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da mora nacionalno sodišče v okviru svoje presoje nedovoljenega značaja, v smislu člena 3(1) in (3) te direktive, določb pogodbe o potrošniškem kreditu upoštevati vse okoliščine, ki se nanašajo na sklenitev te pogodbe. V zvezi s tem mora preučiti, ali je bil potrošnik v tej zadevi obveščen o vseh elementih, ki bi lahko vplivali na obseg njegove obveznosti, in na podlagi katerih lahko presodi predvsem skupne stroške njegovega kredita. Pri tej presoji ima na eni strani pomembno vlogo vprašanje, ali so določbe v jasnem in razumljivem jeziku, tako da običajno obveščen in razumno pozoren potrošnik lahko presodi tak strošek in, na drugi strani, okoliščina, povezana z nenavedbo zadevnih informacij v pogodbi o potrošniškem kreditu, ki so glede na naravo blaga in storitev, ki so predmet pogodbe, bistvene, zlasti pa tistih iz člena 4 Direktive 87/102, kot je bila spremenjena.

1. 

Varstvo potrošnikov — Pogodbe o potrošniškem kreditu — Direktiva 87/102 — Nedovoljeni pogoji v pogodbah, sklenjenih s potrošniki — Direktiva 93/13 — Pojem potrošnika — Fizična oseba, ki je sodolžnik v kreditni pogodbi, sklenjeni s prodajalcem ali dobaviteljem — Vključitev — Pogoj (Direktivi Sveta 87/102, člen 1(2)(a), in 93/13, člen 2(b)) (Glej točko 39 in točko 1 izreka.)

2. 

Varstvo potrošnikov — Nedovoljeni pogoji v pogodbah, sklenjenih s potrošniki — Direktiva 93/13 — Obveznost nacionalnega sodišča, da po uradni dolžnosti presodi nedovoljen značaj pogoja v pogodbi, ki mu je predložena v presojo — Obseg (Direktiva Sveta 93/13, člen 6(1) (Glej točki 43, 44 in točko 2 izreka.)

3. 

Varstvo potrošnikov — Nedovoljeni pogoji v pogodbah, sklenjenih s potrošniki — Direktiva 93/13 — Nedovoljen pogoj v smislu člena 3 — Presoja nedovoljenosti, ki jo opravi nacionalno sodišče — Merila (Direktiva Sveta 93/13, členi 3(1) in 3, 4 in 5) (Glej točko 66 in točko 3 izreka.)

1. 

Člen 1(2)(a) Direktive Sveta z dne 22. decembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti (87/102/EGS), kot je bila spremenjena z Direktivo 98/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998, in člen 2(b) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da se fizična oseba, ki postane sodolžnik v okviru pogodbe, sklenjene s prodajalcem ali dobaviteljem, uvršča v koncept „potrošnika“ v smislu teh določb, saj oseba deluje z namenom, za katerega se lahko šteje, da ni povezan z njeno poslovno ali poklicno dejavnostjo.

2. 

Člen 6(1) Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da mora nacionalno sodišče po uradni dolžnosti presoditi nedovoljen značaj, v smislu te določbe, določb pogodbe, sklenjene med potrošnikom in prodajalcem ali dobaviteljem, ker to sodišče razpolaga s pravnimi in dejanskimi elementi, potrebnimi za to presojo.

3. 

Člene od 3 do 5 Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da mora nacionalno sodišče v okviru svoje presoje nedovoljenega značaja, v smislu člena 3(1) in (3) te direktive, določb pogodbe o potrošniškem kreditu upoštevati vse okoliščine, ki se nanašajo na sklenitev te pogodbe. V zvezi s tem mora preučiti, ali je bil potrošnik v tej zadevi obveščen o vseh elementih, ki bi lahko vplivali na obseg njegove obveznosti, in na podlagi katerih lahko presodi predvsem skupne stroške njegovega kredita. Pri tej presoji ima na eni strani pomembno vlogo vprašanje, ali so določbe v jasnem in razumljivem jeziku, tako da običajno obveščen in razumno pozoren potrošnik lahko presodi tak strošek in, na drugi strani, okoliščina, povezana z nenavedbo zadevnih informacij v pogodbi o potrošniškem kreditu, ki so glede na naravo blaga in storitev, ki so predmet pogodbe, bistvene, zlasti pa tistih iz člena 4 Direktive 87/102, kot je bila spremenjena.