Zadeva C‑562/12

Liivimaa Lihaveis MTÜ

proti

Eesti-Läti programmi 2007‑2013 Seirekomitee

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tartu ringkonnakohus)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Strukturni skladi — Uredbi (ES) št. 1083/2006 in št. 1080/2006 — Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) — Operativni program za spodbujanje evropskega teritorialnega sodelovanja med Republiko Estonijo in Republiko Latvijo — Odločitev o zavrnitvi subvencije, ki jo sprejme nadzorni odbor — Določba, s katero je določeno, da odločitve odbora ni mogoče izpodbijati s tožbo — Člen 267 PDEU — Akt, ki ga sprejme institucija, organ, urad ali agencija Unije — Listina Evropske unije o temeljnih pravicah — Izvajanje prava Unije — Člen 47 — Pravica do učinkovitega pravnega varstva — Pravica do dostopa do sodišča — Določitev države članice, katere sodišča so pristojna za odločitev o tožbi“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. septembra 2014

1. Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Tožba zoper odločitev nadzornega odbora, ki ga je ustanovila država članica na podlagi Uredbe 1083/2006 – Nedopustnost – Pristojnost nacionalnih sodišč

   (člen 263 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1080/2006; Uredba Sveta št. 1083/2006, člen 63(1) in (2))

2. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Zahteva za razlago besedila, ki ga ni sprejela institucija, organ, urad ali agencija Unije – Nepristojnost Sodišča

   (člen 267, prvi odstavek, (b), PDEU Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1080/2006; Uredba Sveta št. 1083/2006)

3. Gospodarska, socialna in teritorialna kohezija – Evropski sklad za regionalni razvoj – Upravljanje in nadzor – Odbor za spremljanje – Programsko navodilo odbora za spremljanje, ki izključuje sodni nadzor odločb o zavrnitvi vlog za subvencijo – Nedopustnost – Kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 47 in 51(1); Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1080/2006; Uredba Sveta št. 1083/2006)

4. Temeljne pravice – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Dolžnosti nacionalnih sodišč – Pregled zakonitosti odločbe nacionalnega organa, ki spada na področje uporabe prava Unije, ne glede na obstoj morebitnih nacionalnih postopkovnih pravil, ki to preprečujejo

   (člen 19(1), drugi odstavek, PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)

5. Vprašanja za predhodno odločanje – Razlaga – Časovni učinek razlagalne sodbe – Retroaktivni učinek – Meje – Finančne posledice sodbe – Posledice, ki ne utemeljujejo časovne omejitve učinkov sodbe

   (člen 267 PDEU)

1.  Člen 263 PDEU je treba razlagati tako, da Splošno sodišče Evropske unije ni pristojno za tožbo zoper odločitev nadzornega odbora o zavrnitvi vloge za subvencijo v okviru operativnega programa za spodbujanje evropskega teritorialnega sodelovanja na podlagi Uredbe št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe št. 1260/1999 ter Uredbe št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe št. 1783/1999.

   Nadzorni odbor, ustanovljen v okviru operativnega programa za spodbujanje evropskega teritorialnega sodelovanja, ni ena od teh institucij niti eden od organov, uradov in agencij Unije ki jih je ustanovil zakonodajalec Unije in ki imajo pooblastila za sprejetje pravno zavezujočih aktov v razmerju do fizičnih ali pravnih oseb na posebnih področjih. V skladu s členom 63(1) in (2) Uredbe št. 1083/2006 vsak nadzorni odbor sestavi svoj poslovnik znotraj institucionalnega, pravnega in finančnega okvira zadevne države članice. Sodišče Unije ni pristojno odločati o zakonitosti akta, ki ga je sprejel nacionalni organ.

   (Glej točke od 46 do 49 in 52 ter točko 1 izreka.)

2.  Člen 267, prvi odstavek, točka (b), PDEU je treba razlagati tako, da programsko navodilo, ki ga je sprejel nadzorni odbor v okviru operativnega programa za spodbujanje evropskega teritorialnega sodelovanja med dvema državama članicama na podlagi uredb št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi uredb št. 1260/1999 in št. 1083/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe št. 1783/1999 za spodbujanje evropskega teritorialnega sodelovanja med dvema državama članicama, ni akt, ki ga sprejme institucija, organ, urad ali agencija Unije, zaradi česar Sodišče Evropske unije ni pristojno za presojo veljavnosti določb takega navodila.

   (Glej točko 56 in točko 2 izreka.)

3.  Uredbo št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe št. 1260/1999, v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotuje določbi programskega navodila, ki ga je sprejel nadzorni odbor v okviru operativnega programa, sklenjenega med dvema državama članicama, za spodbujanje evropskega teritorialnega sodelovanja, če s to določbo ni določeno, da je mogoče odločitev nadzornega odbora o zavrnitvi vloge za subvencijo izpodbijati s tožbo pred sodiščem države članice.

   Ker sprejetje programskega navodila s strani nadzornega odbora v okviru operativnega programa na podlagi uredb št. 1083/2006 in 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe št. 1783/1999, in ki je vzpostavljen s ciljem spodbujanja evropskega teritorialnega sodelovanja, pomeni izvajanje prava Unije v smislu člena 51(1) Listine, mora ta odbor spoštovati določbe te listine.

   (Glej točke 65, 66 in 76 ter točko 3 izreka.)

4.  Za zagotovitev tega, da bo v Uniji spoštovana pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU je državam članicam naloženo, naj vzpostavijo pravna sredstva, potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije.

   Zahteva po sodnem nadzoru vsake odločbe nacionalnega organa je temeljno načelo prava Unije. Na podlagi tega načela morajo nacionalna sodišča odločiti o zakonitosti akta, ki ima negativne posledice, in tožbo, vloženo v ta namen, šteti za dopustno, čeprav notranja postopkovna pravila v podobnem primeru ne določajo take tožbe.

   (Glej točki 68 in 75.)

5.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 81 do 83.)