Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62012CJ0164

Povzetek sodbe

Zadeva C‑164/12

DMC Beteiligungsgesellschaft mbH

proti

Finanzamt Hamburg-Mitte

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Hamburg)

„Obdavčenje — Davek od dohodkov pravnih oseb — Prenos deležev iz osebne družbe v kapitalsko družbo — Knjigovodska vrednost — Ocenjena vrednost — Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja — Takojšnja obdavčitev nerealiziranega kapitalskega dobička — Različno obravnavanje — Omejitev prostega pretoka kapitala — Ohranitev porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami — Sorazmernost“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 23. januarja 2014

  1. Vprašanja za predhodno odločanje – Dopustnost – Meje – Očitno neupoštevna vprašanja in hipotetična vprašanja, postavljena v okoliščinah, ki onemogočajo koristen odgovor –

    (člen 267 PDEU)

  2. Prosti pretok kapitala in svoboda plačil – Določbe Pogodbe – Področje uporabe – Nacionalna ureditev, ki določa takojšnje obdavčenje kapitalskega dobička, ki je nastal zaradi prenosa deležev iz osebne družbe v kapitalsko družbo – Vključitev – Neuporaba določb o svobodi ustanavljanja

    (člena 49 in 63 PDEU)

  3. Prosti pretok kapitala in svoboda plačil – Omejitve – Davčna zakonodaja – Davek od dohodkov pravnih oseb – Nacionalna ureditev, ki določa takojšnje obdavčenje kapitalskega dobička, ki je nastal zaradi prenosa deležev iz osebne družbe v kapitalsko družbo – Nedopustnost – Utemeljitev – Enakomerna razdelitev davčne pristojnosti med državami članicami – Presoja nacionalnega sodišča

    (člen 63 PDEU)

  4. Prosti pretok kapitala in svoboda plačil – Omejitve – Davčna zakonodaja – Davek od dohodkov pravnih oseb – Nacionalna ureditev, ki določa takojšnje obdavčenje kapitalskega dobička, ki je nastal zaradi prenosa deležev iz osebne družbe v kapitalsko družbo – Nedopustnost – Utemeljitev – Enakomerna razdelitev davčne pristojnosti med državami članicami – Zahteva – Sorazmernost

    (člen 63 PDEU)

  1.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 24 do 26.)

  2.  Ureditev države članice, ki določa, da se sredstva, ki jih osebna družba kot kapitalski delež vloži v kapitalsko družbo, ki ima sedež na ozemlju te države članice, prikaže z ocenjeno vrednostjo, zaradi česar je mogoče nerealiziran kapitalski dobiček, povezan s temi sredstvi in nastal na tem ozemlju, obdavčiti pred njihovo dejansko realizacijo, je treba preučiti le z vidika prostega pretoka kapitala, kot je določen v členu 63 PDEU, če uporaba te ureditve za posamičen primer ni pogojena z višino deleža vlagatelja v komanditno družbo, katere deleži so v kapitalsko družbo preneseni v zameno za kapitalski delež. Tako se na podlagi te ureditve ne zahteva, da ima vlagatelj tak delež, ki mu zagotavlja določen vpliv na odločitve komanditne družbe oziroma celo kapitalske družbe.

    Zato taka ureditev manj vpliva na postopek ustanovitve kot na postopek prenosa deležev med komanditno in kapitalsko družbo.

    (Glej točke 27, 34, 37, 38.)

  3.  Člen 63 PDEU je treba razlagati tako, da je mogoče na podlagi cilja ohranitve porazdelitve davčne pristojnosti med zadevnimi državami članicami utemeljiti nacionalno ureditev, ki določa, da se sredstva, ki jih komanditna družba vloži v kapitalsko družbo, ki ima sedež na ozemlju te države članice, prikaže z ocenjeno vrednostjo, zaradi česar je mogoče nerealiziran kapitalski dobiček iz teh sredstev, nastal na tem ozemlju, obdavčiti pred njegovo dejansko realizacijo, če navedena država članica nima pravice obdavčiti tega kapitalskega dobička ob njegovi dejanski realizaciji, kar mora preveriti predložitveno sodišče

    Ureditev tako odvrača navedene vlagatelje od udeležbe v komanditni družbi, ker bi jim bil v primeru poznejšega preoblikovanja njihovih deležev v deleže kapitalske družbe takoj naložen davek na dobiček. Vendar je mogoče to omejitev, ki je načeloma na podlagi določb v zvezi s prostim pretokom kapitala prepovedana, utemeljiti na podlagi razlogov, povezanih z ohranitvijo porazdelitve davčne pristojnosti med zadevnimi državami članicami.

    Zato zgolj okoliščina, da bi se zaradi preoblikovanja deležev komanditne družbe v deleže kapitalske družbe zmanjšali dohodki pri izvrševanju davčne pristojnosti države članice na ozemlju, na katerem so nastali navedeni dohodki, zadostuje za utemeljitev navedene ureditve, v skladu s katero je treba ob navedenem preoblikovanju določiti znesek davka od teh dohodkov.

    (Glej točke 41, 43, 49, 55, 58 in točko 1 izreka.)

  4.  Ureditev države članice, ki določa takojšnje obdavčenje nerealiziranega kapitalskega dobička, ki je nastal na njenem ozemlju, ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev cilja ohranitve porazdelitve davčne pristojnosti med zadevnimi državami članicami, če se, kadar davčni zavezanec izbere odlog plačila, obveznost pridobitve bančne garancije naloži ob upoštevanju dejanskega tveganja neizterjave davka.

    Vendar imajo take bančne garancije restriktivni učinek, ker davčnemu zavezancu onemogočajo, da bi užival premoženje, ki ga je zagotovil kot garancijo. Ta zahteva pa načeloma ni določena, ne da bi bilo predhodno ocenjeno tveganje neizterjave.

    (Glej točke 66, 67, 69 in točko 2 izreka.)

Top

Zadeva C‑164/12

DMC Beteiligungsgesellschaft mbH

proti

Finanzamt Hamburg-Mitte

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Hamburg)

„Obdavčenje — Davek od dohodkov pravnih oseb — Prenos deležev iz osebne družbe v kapitalsko družbo — Knjigovodska vrednost — Ocenjena vrednost — Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja — Takojšnja obdavčitev nerealiziranega kapitalskega dobička — Različno obravnavanje — Omejitev prostega pretoka kapitala — Ohranitev porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami — Sorazmernost“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 23. januarja 2014

  1. Vprašanja za predhodno odločanje – Dopustnost – Meje – Očitno neupoštevna vprašanja in hipotetična vprašanja, postavljena v okoliščinah, ki onemogočajo koristen odgovor –

    (člen 267 PDEU)

  2. Prosti pretok kapitala in svoboda plačil – Določbe Pogodbe – Področje uporabe – Nacionalna ureditev, ki določa takojšnje obdavčenje kapitalskega dobička, ki je nastal zaradi prenosa deležev iz osebne družbe v kapitalsko družbo – Vključitev – Neuporaba določb o svobodi ustanavljanja

    (člena 49 in 63 PDEU)

  3. Prosti pretok kapitala in svoboda plačil – Omejitve – Davčna zakonodaja – Davek od dohodkov pravnih oseb – Nacionalna ureditev, ki določa takojšnje obdavčenje kapitalskega dobička, ki je nastal zaradi prenosa deležev iz osebne družbe v kapitalsko družbo – Nedopustnost – Utemeljitev – Enakomerna razdelitev davčne pristojnosti med državami članicami – Presoja nacionalnega sodišča

    (člen 63 PDEU)

  4. Prosti pretok kapitala in svoboda plačil – Omejitve – Davčna zakonodaja – Davek od dohodkov pravnih oseb – Nacionalna ureditev, ki določa takojšnje obdavčenje kapitalskega dobička, ki je nastal zaradi prenosa deležev iz osebne družbe v kapitalsko družbo – Nedopustnost – Utemeljitev – Enakomerna razdelitev davčne pristojnosti med državami članicami – Zahteva – Sorazmernost

    (člen 63 PDEU)

  1.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 24 do 26.)

  2.  Ureditev države članice, ki določa, da se sredstva, ki jih osebna družba kot kapitalski delež vloži v kapitalsko družbo, ki ima sedež na ozemlju te države članice, prikaže z ocenjeno vrednostjo, zaradi česar je mogoče nerealiziran kapitalski dobiček, povezan s temi sredstvi in nastal na tem ozemlju, obdavčiti pred njihovo dejansko realizacijo, je treba preučiti le z vidika prostega pretoka kapitala, kot je določen v členu 63 PDEU, če uporaba te ureditve za posamičen primer ni pogojena z višino deleža vlagatelja v komanditno družbo, katere deleži so v kapitalsko družbo preneseni v zameno za kapitalski delež. Tako se na podlagi te ureditve ne zahteva, da ima vlagatelj tak delež, ki mu zagotavlja določen vpliv na odločitve komanditne družbe oziroma celo kapitalske družbe.

    Zato taka ureditev manj vpliva na postopek ustanovitve kot na postopek prenosa deležev med komanditno in kapitalsko družbo.

    (Glej točke 27, 34, 37, 38.)

  3.  Člen 63 PDEU je treba razlagati tako, da je mogoče na podlagi cilja ohranitve porazdelitve davčne pristojnosti med zadevnimi državami članicami utemeljiti nacionalno ureditev, ki določa, da se sredstva, ki jih komanditna družba vloži v kapitalsko družbo, ki ima sedež na ozemlju te države članice, prikaže z ocenjeno vrednostjo, zaradi česar je mogoče nerealiziran kapitalski dobiček iz teh sredstev, nastal na tem ozemlju, obdavčiti pred njegovo dejansko realizacijo, če navedena država članica nima pravice obdavčiti tega kapitalskega dobička ob njegovi dejanski realizaciji, kar mora preveriti predložitveno sodišče

    Ureditev tako odvrača navedene vlagatelje od udeležbe v komanditni družbi, ker bi jim bil v primeru poznejšega preoblikovanja njihovih deležev v deleže kapitalske družbe takoj naložen davek na dobiček. Vendar je mogoče to omejitev, ki je načeloma na podlagi določb v zvezi s prostim pretokom kapitala prepovedana, utemeljiti na podlagi razlogov, povezanih z ohranitvijo porazdelitve davčne pristojnosti med zadevnimi državami članicami.

    Zato zgolj okoliščina, da bi se zaradi preoblikovanja deležev komanditne družbe v deleže kapitalske družbe zmanjšali dohodki pri izvrševanju davčne pristojnosti države članice na ozemlju, na katerem so nastali navedeni dohodki, zadostuje za utemeljitev navedene ureditve, v skladu s katero je treba ob navedenem preoblikovanju določiti znesek davka od teh dohodkov.

    (Glej točke 41, 43, 49, 55, 58 in točko 1 izreka.)

  4.  Ureditev države članice, ki določa takojšnje obdavčenje nerealiziranega kapitalskega dobička, ki je nastal na njenem ozemlju, ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev cilja ohranitve porazdelitve davčne pristojnosti med zadevnimi državami članicami, če se, kadar davčni zavezanec izbere odlog plačila, obveznost pridobitve bančne garancije naloži ob upoštevanju dejanskega tveganja neizterjave davka.

    Vendar imajo take bančne garancije restriktivni učinek, ker davčnemu zavezancu onemogočajo, da bi užival premoženje, ki ga je zagotovil kot garancijo. Ta zahteva pa načeloma ni določena, ne da bi bilo predhodno ocenjeno tveganje neizterjave.

    (Glej točke 66, 67, 69 in točko 2 izreka.)

Top