Zadeva C-78/12

„Evita-K“ EOOD

proti

Direktor na Direkcia „Obžalvane i upravlenie na izpalnenieto“ – Sofia pri Centralno upravlenie na Nacionalnata agencia za prihodite

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad)

„Direktiva 2006/112/ES — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Dobava blaga — Pojem — Pravica do odbitka — Zavrnitev — Dejanska izvedba obdavčljive transakcije — Uredba (ES) št. 1760/2000 — Sistem za identifikacijo in registracijo govedi — Ušesne znamke“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 18. julija 2013

1. Usklajevanje davčnih zakonodaj – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Odbitek vstopnega davka – Dobava blaga – Pojem – Dejanska izvedba dobave blaga – Povezava z obliko pridobitve lastninske pravice na zadevnem blagu – Izključitev – Ugotovitev dejanske izvedbe dobave blaga, ki jo opravi predložitveno sodišče

   (Direktiva Sveta 2006/112)

2. Usklajevanje davčnih zakonodaj – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Obveznosti davčnih zavezancev – Knjigovodstvo – Obveznost davčnih zavezancev, ki niso kmetje, za katere velja pavšalna ureditev, da v knjigovodstvu izkazujejo predmet dobav blaga, ki jih opravljajo, kadar gre za živali, in dokazujejo njihovo obvladovanje v skladu z mednarodnim računovodskim standardom MRS 41 „Kmetijstvo“ – Izključitev

   (Direktiva Sveta 2006/112, člen 242)

3. Usklajevanje davčnih zakonodaj – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Obveznosti davčnih zavezancev – Sistem identifikacije in registracije govedi – Izdajanje računov – Obveznost navedbe ušesnih znamk živali, za katere velja sistem identifikacije – Izključitev

   (Direktiva Sveta 2006/112, člen 242, točka 6)

4. Usklajevanje davčnih zakonodaj – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Odbitek vstopnega davka – Popravek prvotno izvedenega odbitka – Davčni zavezanec, ki je bil prej upravičen do odbitka davka – Dopustnost

   (Direktiva Sveta 2006/112, člen 185(1))

1.  Direktivo 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da v okviru uveljavljanja pravice do odbitka davka na dodano vrednost pojem „dobava blaga“ v smislu te direktive in dokaz dejanske izvršitve take dobave nista povezana z obliko pridobitve lastninske pravice na zadevnem blagu. Predložitveno sodišče mora v skladu z nacionalnimi pravili o dokazovanju opraviti splošno presojo vseh elementov in okoliščin dejanskega stanja spora, o katerem odloča, da bi ugotovilo, ali so bile dobave blaga dejansko opravljene in ali je, odvisno od primera, na njihovi podlagi mogoče uveljavljati pravico do odbitka.

   (Glej točko 43 in točko 1 izreka.)

2.  Člen 242 Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da davčnim zavezancem, ki niso kmetje, ne nalaga, naj v knjigovodstvu izkazujejo predmet dobav blaga, ki jih opravljajo, kadar gre za živali, in dokazujejo njihovo obvladovanje v skladu z mednarodnim računovodskim standardom MRS 41 „Kmetijstvo“.

   (Glej točko 47 in točko 2 izreka.)

3.  Člen 226, točka 6, Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da davčnemu zavezancu, ki opravlja dobave blaga, pri katerem gre za živali, za katere velja sistem identifikacije in registracije, določen z Uredbo št. 1760/2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe št. 820/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1791/2006, ne nalaga, naj v računih v zvezi s temi dobavami navede ušesne znamke teh živali.

   (Glej točko 54 in točko 3 izreka.)

4.  Člen 185(1) Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da dovoljuje popravek odbitka davka na dodano vrednost le, če je bil zadevni davčni zavezanec prej upravičen do odbitka tega davka pod pogoji iz člena 168(a) te direktive.

   Popravek odbitka vstopnega davka na dodano vrednost se namreč opravi zlasti, če se po obračunu davka na dodano vrednost spremenijo dejavniki, uporabljeni za določitev zneska zadevnega odbitka.

   (Glej točke 58, 59 in 61 ter točko 4 izreka.)

Zadeva C-78/12

„Evita-K“ EOOD

proti

Direktor na Direkcia „Obžalvane i upravlenie na izpalnenieto“ – Sofia pri Centralno upravlenie na Nacionalnata agencia za prihodite

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad)

„Direktiva 2006/112/ES — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Dobava blaga — Pojem — Pravica do odbitka — Zavrnitev — Dejanska izvedba obdavčljive transakcije — Uredba (ES) št. 1760/2000 — Sistem za identifikacijo in registracijo govedi — Ušesne znamke“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 18. julija 2013

1. Usklajevanje davčnih zakonodaj — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Odbitek vstopnega davka — Dobava blaga — Pojem — Dejanska izvedba dobave blaga — Povezava z obliko pridobitve lastninske pravice na zadevnem blagu — Izključitev — Ugotovitev dejanske izvedbe dobave blaga, ki jo opravi predložitveno sodišče

   (Direktiva Sveta 2006/112)

2. Usklajevanje davčnih zakonodaj — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Obveznosti davčnih zavezancev — Knjigovodstvo — Obveznost davčnih zavezancev, ki niso kmetje, za katere velja pavšalna ureditev, da v knjigovodstvu izkazujejo predmet dobav blaga, ki jih opravljajo, kadar gre za živali, in dokazujejo njihovo obvladovanje v skladu z mednarodnim računovodskim standardom MRS 41 „Kmetijstvo“ — Izključitev

   (Direktiva Sveta 2006/112, člen 242)

3. Usklajevanje davčnih zakonodaj — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Obveznosti davčnih zavezancev — Sistem identifikacije in registracije govedi — Izdajanje računov — Obveznost navedbe ušesnih znamk živali, za katere velja sistem identifikacije — Izključitev

   (Direktiva Sveta 2006/112, člen 242, točka 6)

4. Usklajevanje davčnih zakonodaj — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Odbitek vstopnega davka — Popravek prvotno izvedenega odbitka — Davčni zavezanec, ki je bil prej upravičen do odbitka davka — Dopustnost

   (Direktiva Sveta 2006/112, člen 185(1))

1.  Direktivo 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da v okviru uveljavljanja pravice do odbitka davka na dodano vrednost pojem „dobava blaga“ v smislu te direktive in dokaz dejanske izvršitve take dobave nista povezana z obliko pridobitve lastninske pravice na zadevnem blagu. Predložitveno sodišče mora v skladu z nacionalnimi pravili o dokazovanju opraviti splošno presojo vseh elementov in okoliščin dejanskega stanja spora, o katerem odloča, da bi ugotovilo, ali so bile dobave blaga dejansko opravljene in ali je, odvisno od primera, na njihovi podlagi mogoče uveljavljati pravico do odbitka.

   (Glej točko 43 in točko 1 izreka.)

2.  Člen 242 Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da davčnim zavezancem, ki niso kmetje, ne nalaga, naj v knjigovodstvu izkazujejo predmet dobav blaga, ki jih opravljajo, kadar gre za živali, in dokazujejo njihovo obvladovanje v skladu z mednarodnim računovodskim standardom MRS 41 „Kmetijstvo“.

   (Glej točko 47 in točko 2 izreka.)

3.  Člen 226, točka 6, Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da davčnemu zavezancu, ki opravlja dobave blaga, pri katerem gre za živali, za katere velja sistem identifikacije in registracije, določen z Uredbo št. 1760/2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe št. 820/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1791/2006, ne nalaga, naj v računih v zvezi s temi dobavami navede ušesne znamke teh živali.

   (Glej točko 54 in točko 3 izreka.)

4.  Člen 185(1) Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da dovoljuje popravek odbitka davka na dodano vrednost le, če je bil zadevni davčni zavezanec prej upravičen do odbitka tega davka pod pogoji iz člena 168(a) te direktive.

   Popravek odbitka vstopnega davka na dodano vrednost se namreč opravi zlasti, če se po obračunu davka na dodano vrednost spremenijo dejavniki, uporabljeni za določitev zneska zadevnega odbitka.

   (Glej točke 58, 59 in 61 ter točko 4 izreka.)