Zadeva C-565/11

Mariana Irimie

proti

Administraţia Finanţelor Publice Sibiu

in

Administraţia Fondului pentru Mediu

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Sibiu)

„Vračilo dajatev, ki jih je država članica pobrala v nasprotju s pravom Unije — Nacionalna ureditev, ki omejuje obresti, ki jih mora plačati ta država za vrnjeno dajatev — Obresti, obračunane od naslednjega dne po vložitvi zahtevka za vračilo dajatve — Neskladnost s pravom Unije — Načelo učinkovitosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 18. aprila 2013

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Pristojnost nacionalnega sodišča – Pravna opredelitev tožbe iz postopka v glavni stvari

   (člen 267 PDEU)

2. Pravo Evropske unije – Neposredni učinek – Nacionalne dajatve, ki niso v skladu s pravom Unije – Vračilo – Podrobna pravila – Uporaba nacionalnega prava – Meje – Spoštovanje načel enakovrednosti in učinkovitosti prava Unije – Nacionalna ureditev, ki omejuje pripadajoče obresti na tiste, ki začnejo teči naslednji dan od vložitve zahteve za vračilo – Nedopustnost

1.  Sodišče ni pristojno za pravno opredelitev tožbe, ki jo je vložila tožeča stranka v postopku v glavni stvari. V obravnavanem primeru mora ta tožeča stranka sama opredeliti naravo in temelj tožbe, kar preveri predložitveno sodišče.

   (Glej točko 19.)

2.  Pravo Unije je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, na podlagi katere so pripadajoče obresti ob vračilu dajatve, ki je bila pobrana v nasprotju s pravom Unije, omejene na obresti, ki začnejo teči naslednji dan od vložitve zahteve za vračilo te dajatve.

   Ob neobstoju zakonodaje Unije je treba namreč v notranjem pravnem redu vsake države članice določiti pogoje za plačilo teh obresti, zlasti obrestno mero in način izračuna teh obresti, pri čemer je treba upoštevati načeli enakovrednosti in učinkovitosti.

   Nacionalna ureditev, na podlagi katere so obresti omejene na obresti, ki začnejo teči naslednji dan od vložitve zahteve za vračilo neupravičeno pobrane dajatve, pa ne ustreza načelu učinkovitosti, ki v primeru vračila dajatve, ki jo je država članica pobrala v nasprotju s pravom Unije, zahteva, da nacionalni predpisi, ki se nanašajo zlasti na izračun morebitnih dolgovanih obresti, davčnemu zavezancu ne onemogočijo, da bi prejel primerno odškodnino za izgubo, ki mu je nastala zaradi plačila dajatve, ki je ni dolgoval. Ta izguba je namreč odvisna zlasti od trajanja nemožnosti razpolaganja z zneskom, ki je bil pobran neupravičeno in v nasprotju s pravom Unije, in načeloma nastane v obdobju med plačilom zadevne dajatve, ki ni bila dolgovana, in vračilom te dajatve.

   (Glej točke 23 in od 26 do 29 ter izrek.)

Zadeva C-565/11

Mariana Irimie

proti

Administraţia Finanţelor Publice Sibiu

in

Administraţia Fondului pentru Mediu

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Sibiu)

„Vračilo dajatev, ki jih je država članica pobrala v nasprotju s pravom Unije — Nacionalna ureditev, ki omejuje obresti, ki jih mora plačati ta država za vrnjeno dajatev — Obresti, obračunane od naslednjega dne po vložitvi zahtevka za vračilo dajatve — Neskladnost s pravom Unije — Načelo učinkovitosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 18. aprila 2013

1. Vprašanja za predhodno odločanje — Pristojnost Sodišča — Meje — Pristojnost nacionalnega sodišča — Pravna opredelitev tožbe iz postopka v glavni stvari

   (člen 267 PDEU)

2. Pravo Evropske unije — Neposredni učinek — Nacionalne dajatve, ki niso v skladu s pravom Unije — Vračilo — Podrobna pravila — Uporaba nacionalnega prava — Meje — Spoštovanje načel enakovrednosti in učinkovitosti prava Unije — Nacionalna ureditev, ki omejuje pripadajoče obresti na tiste, ki začnejo teči naslednji dan od vložitve zahteve za vračilo — Nedopustnost

1.  Sodišče ni pristojno za pravno opredelitev tožbe, ki jo je vložila tožeča stranka v postopku v glavni stvari. V obravnavanem primeru mora ta tožeča stranka sama opredeliti naravo in temelj tožbe, kar preveri predložitveno sodišče.

   (Glej točko 19.)

2.  Pravo Unije je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, na podlagi katere so pripadajoče obresti ob vračilu dajatve, ki je bila pobrana v nasprotju s pravom Unije, omejene na obresti, ki začnejo teči naslednji dan od vložitve zahteve za vračilo te dajatve.

   Ob neobstoju zakonodaje Unije je treba namreč v notranjem pravnem redu vsake države članice določiti pogoje za plačilo teh obresti, zlasti obrestno mero in način izračuna teh obresti, pri čemer je treba upoštevati načeli enakovrednosti in učinkovitosti.

   Nacionalna ureditev, na podlagi katere so obresti omejene na obresti, ki začnejo teči naslednji dan od vložitve zahteve za vračilo neupravičeno pobrane dajatve, pa ne ustreza načelu učinkovitosti, ki v primeru vračila dajatve, ki jo je država članica pobrala v nasprotju s pravom Unije, zahteva, da nacionalni predpisi, ki se nanašajo zlasti na izračun morebitnih dolgovanih obresti, davčnemu zavezancu ne onemogočijo, da bi prejel primerno odškodnino za izgubo, ki mu je nastala zaradi plačila dajatve, ki je ni dolgoval. Ta izguba je namreč odvisna zlasti od trajanja nemožnosti razpolaganja z zneskom, ki je bil pobran neupravičeno in v nasprotju s pravom Unije, in načeloma nastane v obdobju med plačilom zadevne dajatve, ki ni bila dolgovana, in vračilom te dajatve.

   (Glej točke 23 in od 26 do 29 ter izrek.)