Zadeva C-453/10

Jana Pereničová in Vladislav Perenič

proti

SOS financ spol. s r. o.

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Okresný súd Prešov)

„Varstvo potrošnikov — Potrošniška kreditna pogodba — Napačna navedba efektivne obrestne mere — Vpliv nepoštenih poslovnih praks in nepoštenih pogojev na splošno veljavnost pogodbe“

Povzetek sodbe

1. Približevanje zakonodaj — Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah — Direktiva 93/13 — Pogodba z enim ali več nepoštenimi pogoji — Nadaljnji obstoj pogodbe — Merila

   (Direktiva Sveta 93/13, člen 6(1))

2. Približevanje zakonodaj — Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov — Direktiva 2005/29 — Zavajajoča poslovna praksa — Pojem

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29, člen 6(1))

3. Približevanje zakonodaj — Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah — Direktiva 93/13 — Nepošten pogoj v smislu člena 3 — Pojem

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29; Direktiva Sveta 93/13, členi 3, 4(1) in 6(1))

1.  Člen 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih [nepoštenih] pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da se sodišče, ki odloča, pri presoji vprašanja, ali pogodba, ki jo prodajalec ali ponudnik sklene s potrošnikom in vsebuje enega ali več nepoštenih pogojev, lahko naprej obstaja brez navedenih pogojev, ne sme sklicevati zgolj na dejstvo, da bi bila ničnost zadevne pogodbe kot celote lahko koristna za eno stranko, v tem primeru potrošnika. Vendar pa navedena direktiva ne nasprotuje temu, da država članica predvidi, ob spoštovanju prava Unije, da je pogodba, ki jo prodajalec ali ponudnik sklene s potrošnikom in vsebuje enega ali več nepoštenih pogojev, nična, če se izkaže, da je s tem zagotovljeno boljše varstvo potrošnika.

   (Glej točko 36 in točko 1 izreka.)

2.  Poslovno prakso, v skladu s katero se v kreditni pogodbi navede nižja efektivna obrestna mera, kot ta dejansko znaša, je treba opredeliti kot „zavajajočo“ v smislu člena 6(1) Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi direktiv 84/450/EGS, 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe št. 2006/2004, če povzroči ali bi lahko povzročila, da povprečni potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je drugače ne bi sprejel, kar pa mora preveriti nacionalno sodišče.

   (Glej točko 47 in točko 2 izreka.)

3.  Ugotovitev, da gre za nepošteno poslovno prakso, v skladu s katero se v kreditni pogodbi navede nižja efektivna obrestna mera, kot ta dejansko znaša, v smislu Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi direktiv 84/450/EGS, 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe št. 2006/2004, je zgolj eden od elementov, na katere lahko pristojno sodišče opre svojo presojo tega, ali se pogodbeni pogoji v zvezi s stroški potrošniškega kredita v skladu s členom 4(1) Direktive 93/13, ki se nanaša na nepoštene pogoje v potrošniških pogodbah, štejejo za nepoštene. Vendar taka ugotovitev nima neposrednega vpliva na presojo – glede na člen 6(1) Direktive 93/13 – veljavnosti sklenjene kreditne pogodbe.

   (Glej točko 47 in točko 2 izreka.)

Zadeva C-453/10

Jana Pereničová in Vladislav Perenič

proti

SOS financ spol. s r. o.

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Okresný súd Prešov)

„Varstvo potrošnikov — Potrošniška kreditna pogodba — Napačna navedba efektivne obrestne mere — Vpliv nepoštenih poslovnih praks in nepoštenih pogojev na splošno veljavnost pogodbe“

Povzetek sodbe

1. Približevanje zakonodaj – Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah – Direktiva 93/13 – Pogodba z enim ali več nepoštenimi pogoji – Nadaljnji obstoj pogodbe – Merila

   (Direktiva Sveta 93/13, člen 6(1))

2. Približevanje zakonodaj – Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov – Direktiva 2005/29 – Zavajajoča poslovna praksa – Pojem

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29, člen 6(1))

3. Približevanje zakonodaj – Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah – Direktiva 93/13 – Nepošten pogoj v smislu člena 3 – Pojem

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29; Direktiva Sveta 93/13, členi 3, 4(1) in 6(1))

1.  Člen 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih [nepoštenih] pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da se sodišče, ki odloča, pri presoji vprašanja, ali pogodba, ki jo prodajalec ali ponudnik sklene s potrošnikom in vsebuje enega ali več nepoštenih pogojev, lahko naprej obstaja brez navedenih pogojev, ne sme sklicevati zgolj na dejstvo, da bi bila ničnost zadevne pogodbe kot celote lahko koristna za eno stranko, v tem primeru potrošnika. Vendar pa navedena direktiva ne nasprotuje temu, da država članica predvidi, ob spoštovanju prava Unije, da je pogodba, ki jo prodajalec ali ponudnik sklene s potrošnikom in vsebuje enega ali več nepoštenih pogojev, nična, če se izkaže, da je s tem zagotovljeno boljše varstvo potrošnika.

   (Glej točko 36 in točko 1 izreka.)

2.  Poslovno prakso, v skladu s katero se v kreditni pogodbi navede nižja efektivna obrestna mera, kot ta dejansko znaša, je treba opredeliti kot „zavajajočo“ v smislu člena 6(1) Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi direktiv 84/450/EGS, 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe št. 2006/2004, če povzroči ali bi lahko povzročila, da povprečni potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je drugače ne bi sprejel, kar pa mora preveriti nacionalno sodišče.

   (Glej točko 47 in točko 2 izreka.)

3.  Ugotovitev, da gre za nepošteno poslovno prakso, v skladu s katero se v kreditni pogodbi navede nižja efektivna obrestna mera, kot ta dejansko znaša, v smislu Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi direktiv 84/450/EGS, 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe št. 2006/2004, je zgolj eden od elementov, na katere lahko pristojno sodišče opre svojo presojo tega, ali se pogodbeni pogoji v zvezi s stroški potrošniškega kredita v skladu s členom 4(1) Direktive 93/13, ki se nanaša na nepoštene pogoje v potrošniških pogodbah, štejejo za nepoštene. Vendar taka ugotovitev nima neposrednega vpliva na presojo – glede na člen 6(1) Direktive 93/13 – veljavnosti sklenjene kreditne pogodbe.

   (Glej točko 47 in točko 2 izreka.)