Keywords
Summary

Keywords

1. Pritožba – Razlogi – Razlog, prvič naveden v okviru pritožbe – Razlog, ki se nanaša na pogoje za vložitev tožbe pri Splošnem sodišču – Izpodbijani sklep, ki je sprejet brez zaslišanja strank – Dopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 111)

2. Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Nepredložitev podpisanega izvirnika tožbe pred potekom roka – Nedopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(6))

3. Postopek – Roki za pritožbe – Prekluzija – Nepredvidene okoliščine ali višja sila – Pojem – Opravičljiva zmota – Pojem

(Statut Sodišča, člen 45(2))

Summary

1. V okviru pritožbe zoper sklep Splošnega sodišča, ki je bil sprejet na podlagi člena 111 Poslovnika Splošnega sodišča, ki ne zahteva, da so stranke pred sprejetjem takega sklepa predhodno zaslišane, pritožnici ni mogoče očitati, da v tožbi ni navedla argumentov v zvezi s pogoji za njeno vložitev. V teh okoliščinah torej predmet pritožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev točke 57(b) Praktičnih navodil Splošnega sodišča za stranke, ni sprememba predmeta spora pred Splošnim sodiščem, zato je ta predmet dopusten.

(Glej točko 37.)

2. Nepredložitev podpisanega izvirnika tožbe ni ena od pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti v skladu s členom 44(6) Poslovnika Splošnega sodišča. Tako tožba, ki je odvetnik ne podpiše, vsebuje napako, zaradi katere je ni dopustno vložiti po izteku procesnega roka, in ni predmet dopolnitve. Stroga uporaba teh procesnih pravil ustreza zahtevam po pravni varnosti in nujnosti, da se izogne vsaki diskriminaciji ali vsakemu samovoljnemu ravnanju v pravosodju.

(Glej točki 42 in 43.)

3. V zvezi z roki za vložitev tožbe je pojem opravičljive zmote treba razlagati ozko in tako, da se lahko nanaša le na izjemne okoliščine, zlasti kadar je institucija, ki je izdala izpodbijani akt, ravnala tako, da je lahko njeno ravnanje samo po sebi ali odločilno povzročilo sprejemljivo zmedo pri posamezniku, ki je ravnal v dobri veri in je izkazal potrebno skrbnost, ki se zahteva od običajno obveščenega subjekta.

Pojem nepredvidenih okoliščin vsebuje objektivni element, ki se nanaša na neobičajne okoliščine, na katere subjekt nima vpliva, in subjektivni element, ki od subjekta zahteva, da se zavaruje pred posledicami neobičajnega dogodka s tem, da sprejme potrebne ukrepe brez pretiranih žrtev. Subjekt mora zlasti skrbno spremljati potek začetega postopka in predvsem izkazati potrebno skrbnost glede spoštovanja določenih rokov.

Za pripravo, nadzor in preverjanje procesnih listin, ki jih je treba vložiti v sodno tajništvo, je odgovoren odvetnik zadevne stranke. Zato tega, da je treba pomešanje izvirnika in prepisov tožbe pripisati tretjemu, ki ga je pritožnica pooblastila za izdelavo prepisov, ni mogoče šteti za izjemne okoliščine ali nenavadne dogodke, na katere pritožnica ni imela vpliva, ki bi v njenem primeru lahko upravičili opravičljivo zmoto ali nepredvidene okoliščine.

(Glej točke 47, 48 in 50.)