Keywords
Summary

Keywords

1. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce – Maržna ureditev – Področje uporabe

(Direktiva Sveta 2006/112, člen 314)

2. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce – Blago, ki ga v Unijo uvozi obdavčljivi preprodajalec – Neuporaba maržne ureditve – Prenos pravice do odbitka davka, plačanega pri uvozu – Nedopustnost

(Direktiva Sveta 2006/112, člen 320(1), prvi pododstavek, in (2))

3. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce – Maržna ureditev – Določbe, ki opredeljujejo področje uporabe te ureditve – Pravilo, ki opredeljuje pogoje za odbitek davka, plačanega v primeru izbire splošne ureditve – Neposredni učinek

(Direktiva Sveta 2006/112, člena 314 in 320(1), prvi pododstavek, in (2))

Summary

1. Člen 314 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da se maržna ureditev ne uporablja za dobave blaga, kot so rabljeni deli za motorna vozila, ki ga je obdavčljivi preprodajalec sam uvozil v Unijo in za katero velja splošna ureditev davka na dodano vrednost.

Iz strukture in splošne sistematike Direktive 2006/112, zlasti iz razvrstitve obdavčljivih transakcij v njenem naslovu IV, je namreč razvidno, da je treba pojem „dobava blaga“ iz člena 314 navedene direktive razlikovati zlasti od pojma „uvoz blaga“ v Unijo iz tretje države.

(Glej točki 43 in 53 ter točko 1 izreka.)

2. Člen 320(1), prvi pododstavek, in (2) Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, ki določa odlog pravice obdavčljivega preprodajalca, da odbije davek na dodano vrednost, ki ga je na podlagi splošne ureditve davka na dodano vrednost plačal ob uvozu blaga, ki niso umetniški predmeti, zbirateljski predmeti ali starine, do nadaljnje dobave, za katero velja navedena ureditev.

Ko pa je uporaba maržne ureditve izključena – zato je izključena tudi možnost izbire med uporabo navedene ureditve in uporabo splošne ureditve davka na dodano vrednost – ne obstaja nikakršna nevarnost goljufije, ki bi upravičevala izključitev uporabe splošne ureditve odbitka.

(Glej točki 58 in 59 ter točko 2 izreka.)

3. Člena 314 ter 320(1), prvi pododstavek, in (2) Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost imata neposredni učinek, ki posamezniku omogoča, da se nanju sklicuje pred nacionalnim sodiščem, ko nasprotuje uporabi nacionalne ureditve, ki naj ne bi bila v skladu s temi določbami.

Glede člena 314 so za določitev primerov, za katere se uporablja ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, uporabljeni nedvoumni izrazi in zanjo ni potreben noben drug akt, ki bi ga sprejele institucije Unije ali države članice. Kar zadeva člen 320(1), prvi pododstavek, pa ta jasno in brezpogojno določa predmete, katerih nadaljnja dobava na podlagi splošne ureditve DDV obdavčljivemu preprodajalcu daje pravico do odbitka davka na dodano vrednost, ki ga je dolžan ali ga je plačal ob uvozu. Člen 320(2) enako natančno določa področje uporabe pravila o odlogu pravice do odbitka.

(Glej točke 62, 63 in 65 ter točko 3 izreka.)