This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62009CJ0270
Povzetek sodbe
Povzetek sodbe
1. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Obdavčljive transakcije – Opravljanje odplačnih storitev – Obdavčitev
(Direktiva Sveta 77/388, členi 2(1), 9(2)(a) in 10(2), prvi pododstavek)
2. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Oprostitve, določene s Šesto direktivo – Oprostitev dajanja v najem nepremičnin
(Direktiva Sveta 77/388, člen 13(B)(b))
1. Izvajalčevo opravljanje storitev v okviru programa opcij, med katerimi tipična storitev obsega prodajo pogodbenih pravic, imenovanih „točkovna upravičenja“, ki pogodbeniku omogočajo pridobitev točk, ki jih je mogoče vsako leto spremeniti v pravico do začasne uporabe počitniških objektov v turističnih letoviščih izvajalca storitev ali do nastanitve v hotelu ali do drugih storitev, ki niso opredeljene v pogodbeni dokumentaciji, je treba opredeliti, ko stranka, udeleženka v takem sistemu, konvertira pravice, ki jih je prvotno pridobila, v storitev, ki jo ponuja ta izvajalec. Kadar so te pravice konvertirane v nastanitev v hotelu ali v pravico do začasne uporabe počitniškega objekta, so to storitve v zvezi z nepremičninami v smislu člena 9(2)(a) Šeste direktive 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, ki se opravljajo v kraju, v katerem je ta hotel ali počitniški objekt.
V takem sistemu, v katerem formalno ne gre za izmenjavo pravic do uporabe na podlagi časovnega zakupa, je namreč namen pridobitve „točkovnih upravičenj“ v okviru programa opcij ta, da se te pravice uporabijo tako, da se konvertirajo v storitve, ponujene v okviru zadevnega programa opcij. Resnična storitev, za katero so bila nabavljena „točkovna upravičenja“, je torej storitev dajanja na voljo udeležencem tega programa različne možnosti protidajatev, ki jih je mogoče pridobiti na podlagi točk, ki izhajajo iz teh upravičenj, pri čemer storitev ni popolnoma opravljena, dokler se te točke ne konvertirajo. Iz tega je razvidno, da če storitev obsega nastanitev v hotelu ali pravico do začasne uporabe počitniškega objekta, se zveza med opravljeno storitvijo in protidajatvijo, ki jo plača stranka v obliki točk, ki izhajajo iz predhodno pridobljenih upravičenj, vzpostavi v trenutku konvertiranja točk za konkretne storitve.
Poleg tega, ker po eni strani stranka, ko pridobi „točkovna upravičenja“, ne more natančno vedeti, katere nastanitvene zmogljivosti ali druge storitve bodo na voljo med letom, niti točkovne vrednosti nastanitve ali teh storitev, in ker po drugi strani razpoložljive nastanitvene zmogljivosti in storitve točkovno ovrednoti izvajalec storitev, tako da je izbira stranke že od začetka omejena na nastanitvene zmogljivosti oziroma storitve, ki so ji na voljo glede na število njenih točk, bistveni elementi za obračun davka na dodano vrednost niso določeni v trenutku začetne pridobitve pravic, kot so „točkovna upravičenja“. Ker je resnična storitev pridobljena, šele ko stranka konvertira točke, ki izhajajo iz „točkovnih upravičenj“, ki jih je dobila predhodno, v skladu s členom 10(2), prvi pododstavek, Šeste direktive pride do obdavčljivega dogodka in je davek mogoče obračunati šele tedaj.
Torej je v takem sistemu ureditev davek na dodano vrednost, ki se uporabi za transakcijo, mogoče določiti, šele ko stranka konvertira točke, ki izhajajo iz predhodno pridobljenih upravičenj v začasno uporabo počitniškega objekta, bivanje v hotelu ali drugo storitev, in sicer glede na vrsto storitve, ki je bila opravljena. Zato je kraj opravljanja storitve tam, kjer je počitniški objekt ali hotel, v katerem stranka dobi pravico do bivanja po konvertiranju teh točk.
(Glej točke 17, 23, od 27 do 30, 32, 33, 42 in 53 ter točko 1 izreka.)
2. Kadar v sistemu, kot je program opcij, katerega značilna storitev obsega prodajo pogodbenih pravic, imenovanih „točkovna upravičenja“, ki pogodbeniku omogočajo pridobitev točk, ki jih je mogoče vsako leto spremeniti v pravico do začasne uporabe počitniških objektov v turističnih letoviščih izvajalca storitev ali do nastanitve v hotelu ali do drugih storitev, ki niso opredeljene v pogodbeni dokumentaciji, stranka konvertira upravičenja, ki jih je predhodno pridobila, v pravico do začasne uporabe nastanitvenega objekta, zadevna storitev pomeni dajanje v najem nepremičnine v smislu člena 13(B)(b) Šeste direktive 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih. Vendar ta določba ne preprečuje državam članicam, da to storitev izključijo iz oprostitve.
Pravica do začasne uporabe nastanitvenega objekta, pridobljena v zameno za predhodno pridobljena upravičenja, izpolnjuje pogoje za dajanje v najem, ker potem ko kupec konvertira točke v tako pravico, razpolaga s posebno pravico do uporabe nepremičnine, kot da bi bil njen lastnik, in od uživanja te posebne pravice za določeno obdobje izključi vse druge osebe in ker ima zato ta pravica do uporabe značilnosti, ki ustrezajo pojmu „dajanje v najem“ v smislu člena 13(B)(b) Šeste direktive. V zvezi z izključitvijo, določeno v točki 1 te določbe, ki se poleg nastanitve v hotelskem sektorju nanaša na nastanitvene storitve v okviru drugih sektorjev s podobnimi funkcijami, je treba izraz „sektorji s podobnimi funkcijami“ razlagati široko, saj je njegov namen zagotoviti, da se obdavčijo storitve začasne nastanitve, podobne storitvam v hotelskem sektorju, ki potencialno konkurirajo zadnjenavedenim. Države članice imajo pri opredelitvi nastanitvene storitve, ki je z odstopanjem od oprostitve za lizing in dajanje v najem nepremičnin na podlagi člena 13(B)(b), točka 1, Šeste direktive predmet davka, določeno polje proste presoje. Države članice zato lahko pri prenosu te določbe določijo merila, ki se jim zdijo primerna za razlikovanje med obdavčljivimi transakcijami in neobdavčljivimi, kot sta lizing ali dajanje v najem nepremičnin. Zato člen 13(B)(b) Šeste direktive ne preprečuje državam članicam, da z davkom na dodano vrednost obdavčijo odplačen prenos pravic do začasne uporabe nastanitvenega objektov, ki so v lasti tretjih oseb.
(Glej točke 47, od 49 do 52 in 54 ter točko 2 izreka.)