Zadeva C-42/07

Liga Portuguesa de Futebol Profissional

in

Bwin International Ltd, nekdanja Baw International Ltd,

proti

Departamento de Jogos da Santa Casa da Misericórdia de Lisboa

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal de Pequena Instância Criminal do Porto)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Člen 49 ES — Omejitve svobode opravljanja storitev — Prirejanje iger na srečo prek interneta“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Y. Bota, predstavljeni 14. oktobra 2008   I ‐ 7636

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 8. septembra 2009   I ‐ 7698

Povzetek sodbe

1. Svoboda opravljanja storitev – Določbe Pogodbe – Področje uporabe

   (člena 49 ES in 56 ES)

2. Svoboda opravljanja storitev – Omejitve

   (člen 49 ES)

1.  Morebitni omejevalni učinki predpisov države članice – s katerimi je prepovedano ponujati igre na srečo prek interneta na ozemlju navedene države gospodarskim subjektom s sedežem v drugih državah članicah, kjer zakonito ponujajo podobne storitve – na prosti pretok kapitala in plačil bi bili le neizogibna posledica morebitnih omejitev svobode opravljanja storitev. Če torej nacionalni ukrep vpliva hkrati na več temeljnih svoboščin, ga Sodišče načeloma preizkusi zgolj glede na eno od teh, če je očitno, da so druge v okoliščinah obravnavanega primera drugotnega pomena v razmerju do prve in se ji lahko pridružijo.

   (Glej točko 47.)

2.  Člen 49 ES ne nasprotuje predpisom države članice, s katerimi je zasebnim gospodarskim subjektom s sedežem v drugih državah članicah, kjer zakonito ponujajo podobne storitve, prepovedano ponujati igre na srečo prek interneta na ozemlju navedene države članice.

   Taki predpisi nedvomno povzročajo omejitev svobode opravljanja storitev, ki jo zagotavlja člen 49 ES, tako da poleg tega omejujejo svobodo prebivalcev zadevne države članice, da prek interneta uporabljajo storitve, ponujene v drugih državah članicah.

   Toda zadevno omejitev je ob upoštevanju posebnosti v zvezi s ponudbo iger na srečo prek interneta mogoče šteti za upravičeno zaradi cilja boja proti goljufiji in kaznivim dejanjem. Podelitev izključnih pravic za prirejanje iger na srečo prek interneta samo enemu gospodarskemu subjektu, kot je ustanova Santa Casa, ki je pod strogim nadzorom javnih oblasti, namreč lahko omogoča usmerjanje prirejanja teh iger v nadzorovane okvire in se lahko obravnava kot primerna za varstvo potrošnikov pred goljufijami gospodarskih subjektov.

   V zvezi s preizkusom nujnosti zadevnega sistema sektor iger na srečo, ki se ponujajo prek interneta, ni predmet usklajevanja na ravni Skupnosti. Država članica lahko torej upravičeno meni, da samega dejstva, da zasebni gospodarski subjekt prek interneta zakonito ponuja storitve iz tega sektorja v drugi državi članici – kjer ima sedež in kjer zanjo načeloma že veljajo pravni pogoji in jo nadzorujejo pristojni organi te države – ni mogoče šteti za zadostno jamstvo, da bodo nacionalni potrošniki zavarovani pred tveganji goljufije in kaznivih dejanj, če se upoštevajo težave, ki jih lahko imajo v takih okoliščinah organi države članice, v kateri je sedež, pri presoji poklicne usposobljenosti in poštenosti gospodarskih subjektov. Poleg tega igre na srečo, ki so dostopne prek interneta, zaradi neobstoja neposrednega stika med potrošnikom in gospodarskim subjektom vključujejo drugačna in večja tveganja v zvezi z morebitnimi goljufijami gospodarskih subjektov v škodo potrošnikom, kot jih vključujejo te igre na zanje običajnih trgih. Poleg tega ni mogoče izključiti možnosti, da bi bili gospodarski subjekt, ki je sponzor nekaterih športnih tekmovanj, za katere sprejema stave, in nekatera moštva, ki se udeležujejo teh tekmovanj, v položaju, v katerem bi lahko neposredno ali posredno vplivali na izid teh tekmovanj in tako povečali svoje dobičke.

   (Glej točke 53, 54, od 67 do 73 in izrek.)