Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62006CJ0390

Povzetek sodbe

Zadeva C-390/06

Nuova Agricast Srl

proti

Ministero delle Attività Produttive

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale ordinario di Roma)

„Državne pomoči — Sheme pomoči, odobrene za določen čas — Priglasitev spremenjene sheme pomoči za novo obdobje — Ukrepi za prehod med zaporednima shemama pomoči — Odločba Komisije o nenasprotovanju — Podatki, ki jih je imela Komisija na voljo — Veljavnost odločbe Komisije — Enako obravnavanje — Obrazložitev“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca J. Mazáka, predstavljeni 27. novembra 2007   I - 2580

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 15. aprila 2008   I - 2600

Povzetek sodbe

  1. Vprašanja za predhodno odločanje – Presoja veljavnosti – Vprašanje veljavnosti odločbe Komisije, za katero predložitveno sodišče meni, da povzroča škodo – Dopustnost

    (člen 234 ES)

  2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Združljivost pomoči s skupnim trgom – Nezdružljivost pomoči, ki krši splošna načela prava Skupnosti, kot je načelo enakega obravnavanja

    (člen 88 ES)

  3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Načrtovanje pomoči – Pregled Komisije – Presoja veljavnosti odločbe Komisije, sprejete ob koncu stopnje predhodne preučitve, glede na podatke, ki so bili na voljo ob sprejetju odločbe

    (člen 88(2) in (3) ES, Uredba Sveta št. 659/1999, člena 4 in 5)

  4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Združljivost pomoči s skupnim trgom – Pomoč za izboljšanje finančnega položaja upravičenega podjetja, ne da bi bila ta pomoč nujna za izpolnitev cilja iz člena 87(3) ES – Neobstoj

    (člen 87(3) ES)

  5. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg

    (člen 253 ES)

  1.  Vprašanje za predhodno odločanje, ki se nanaša na odločbo Komisije, je dopustno, ker predložitveno sodišče meni, da ta odločba povzroča škodo podjetju, saj se umešča med materialno ravnanje, ki ga ta družba očita nacionalni upravi, in nastanek škode, ki jo zatrjuje.

    (Glej točki 47 in 48.)

  2.  Komisija ne more razglasiti za združljivo s skupnim trgom državne pomoči, ki z nekaterimi podrobnimi pravili krši splošna načela prava Skupnosti, na primer načelo enakega obravnavanja.

    (Glej točko 51.)

  3.  Edini cilj stopnje predhodne preučitve pomoči po členu 88(3) ES, ki jo urejata člena 4 in 5 Uredbe št. 659/1999, je omogočiti Komisiji, da oblikuje prvo mnenje o delni ali popolni združljivosti pomoči ali sheme pomoči. Veljavnosti odločbe Komisije o nenasprotovanju pomoči ali shemi pomoči ni mogoče presoditi glede na podatke, ki ji niso mogli biti na voljo ob koncu predhodne preučitve. V nasprotnem primeru bi morala Komisija sistematično začeti postopek na podlagi člena 88(2) ES in zadevne stranke pozvati, naj predložijo pripombe, da ne bi bila njena odločba o odobritvi navedene pomoči ali navedene sheme pomoči razglašena za nično zaradi podatkov, ki jih ni mogla imeti na voljo.

    (Glej točki 57 in 60.)

  4.  Državne pomoči za izboljšanje finančnega položaja upravičenega podjetja, ne da bi bila ta pomoč nujna za izpolnitev cilja iz člena 87(3) ES, se ne more šteti za združljivo s skupnim trgom. Ugotovitev neobstoja nujnosti pomoči bi lahko izhajala predvsem iz dejstva, da je zainteresirano podjetje podprti projekt že začelo izvajati ali ga celo končalo, preden je prošnjo za pomoč predložilo pristojnim organom, kar izključuje možnost, da bi zadevna pomoč imela spodbujevalno vlogo.

    (Glej točki 68 in 69.)

  5.  Obveznost obrazložitve iz člena 253 ES je načeloma omejena na razloge, zaradi katerih je določena skupina subjektov upravičena do določenega ukrepa, in ne pomeni, da je treba utemeljiti izvzetje vseh drugih subjektov, ki niso v primerljivem položaju. Ker je število skupin, ki so izvzete iz ugodnosti ukrepa, potencialno neomejeno, se namreč od institucij Skupnosti ne more zahtevati, naj podajo posebno obrazložitev za vsako od njih. Nasprotno, kadar so upravičenci akta in drugi izključeni subjekti v primerljivem položaju, mora institucija Skupnosti, ki je akt izdala, v okviru posebne obrazložitve navesti, s čim je tako določeno različno obravnavanje objektivno utemeljeno.

    (Glej točki 81 in 82.)

Top