Keywords
Summary

Keywords

1. Sodišče – Organizacija – Dodelitev zadev velikemu senatu

(Statut Sodišča, člen 16, tretji odstavek; Poslovnik Sodišča, člen 44(4))

2. Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Bombaž – Pomoč za proizvodnjo

(Akt o pristopu Helenske republike, Protokol št. 4; uredbi Sveta št. 1782/2003 in 864/2004, člen 1)

3. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg

(člen 253 ES; Uredba Sveta št. 864/2004)

4. Ničnostna tožba – Razlogi – Zloraba pooblastil

5. Pravo Skupnosti – Načela – Varstvo zaupanja v pravo – Omejitve

(Uredba Sveta št. 864/2004)

6. Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Bombaž – Pomoč za proizvodnjo

(Akt o pristopu Helenske republike, Protokol št. 4(2); Uredba Sveta št. 864/2004)

7. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki

(člen 231 ES; uredbi Sveta št. 1782/2003, naslov IV, poglavje 10a, in člen 156(2)(g), ter št. 864/2004)

Summary

1. Čeprav člen 16, tretji odstavek, Statuta Sodišče obvezuje, da zaseda v velikem senatu, če tako zahteva institucija Skupnosti kot stranka v postopku, je predložitev zadeve Sodišču zaradi predodelitve številčnejši sestavi v skladu s členom 44(4) Poslovnika ukrep, za katerega se sestava, ki ji je bila neka zadeva dodeljena, načeloma odloči po uradni dolžnosti in po lastni presoji. Vendar bi dovoljenje, da je zahteva na podlagi navedenega člena 16, tretji odstavek, lahko vložena v precej poznejši fazi postopka, kot je zahteva, ki je vložena po končanem ustnem postopku in je torej v fazi posvetovanja, lahko povzročilo občutno zamudo v postopku in zato učinke, ki jasno nasprotujejo učinkovitosti sodnega postopka, ki zahteva, da se v vsaki zadevi pred Sodiščem to lahko prepriča, da je bila odločba izdana po učinkovitem postopku in pravočasno.

(Glej točki 22 in 23.)

2. Pojem pomoč za proizvodnjo bombaža, ki je določen v odstavku 3 Protokola št. 4, ki je priložen Aktu o pristopu Helenske republike, ne nasprotuje pogoju za upravičenost do posebne pomoči – določene z Uredbo št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, uvedene s členom 1, točka 20, Uredbe št. 864/2004 – ki je opredeljen kot obveznost, da se površina vzdržuje vsaj do odpiranja semenskih mešičkov.

Ob neobstoju opredelitve pojma proizvodnje v Protokolu št. 4 iz besedila akta ali njegovega sobesedila namreč ne izhaja, da ima v okviru tega protokola pojem proizvodnja drugačen pomen, kot ga ponavadi razumemo in ki se nanaša na postopek, ki ga sestavlja več faz. Glede na to omemba pomembnosti bombaža kot primarne surovine v preambuli Protokola št. 4 ne pomeni, da se ta protokol nanaša le na obrani bombaž, ampak jo je – ponovno postavljeno v besedilo preambule, katere del je – treba razumeti zgolj kot navedbo, da zaradi te pomembnosti shema pomoči za bombaž ne bo mogla imeti negativnih učinkov na trgovino s tretjimi državami. Poleg tega pojasnilo iz člena 1 Uredbe št. 4006/87 – ki spreminja Protokol št. 4 v zvezi z bombažem – da ta protokol zadeva nemikan ali nečesan bombaž, ki spada pod številko 5201 00 kombinirane nomenklature, nikakor ne izključuje bombaža, kakršen je ob odprtju semenskih mešičkov. V tej fazi – prav tako kot v vsaki poznejši fazi obiranja – je bombaž že po sami definiciji nemikan in nečesan.

(Glej točke od 41 do 45 in 49.)

3. Obrazložitev, ki se zahteva v členu 253 ES, mora biti prilagojena vrsti zadevnega akta in mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje, institucije, to je avtorja akta, tako da se zainteresirane stranke lahko seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko sodni organ Skupnosti izvaja nadzor. Ne zahteva pa se, da obrazložitev pojasni vse upoštevne dejanske in pravne elemente, ker je treba vprašanje, ali je obrazložitev posameznega akta v skladu z zahtevami iz člena 253 ES, presoditi ne samo glede na njegovo besedilo, temveč tudi glede na njegovo sobesedilo in celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje. Kadar gre za akt splošne uporabe, se obrazložitev lahko omeji na navedbo, na eni strani, celote okoliščin, ki so pripeljale do njegovega sprejetja, in, na drugi strani, splošnih ciljev, ki jih želi doseči. Sicer pa, kadar iz splošnega akta izhaja bistvo cilja, ki ga uresničuje institucija, bi bilo nesorazmerno zahtevati posebno obrazložitev glede posameznih tehničnih odločitev.

Uredba št. 864/2004 o spremembi Uredbe št. 1782/2003, ki določa skupna pravila za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvaja nekatere sheme podpor za kmete, izpolnjuje te pogoje. V zvezi s tem preambula te uredbe pregledno in jasno povzema celotni položaj, ki je zakonodajalca Skupnosti vodil pri sprejemanju tega akta, ter splošne zadane cilje. Dalje je iz uvodnih izjav 5 in 6 razvidno bistvo cilja, ki ga uresničuje institucija, kar zadeva uvedbo nove sheme pomoči za bombaž. Torej zakonodajalcu Skupnosti poleg tega ni bilo treba posebej obrazložiti posameznih tehničnih odločitev, kot je ta, da je dodelitev posebne pomoči za bombaž pogojeval z gojenjem bombaža do faze, ko se odprejo semenski mešički.

(Glej točke od 57 do 60 in od 64 do 65.)

4. Ob sprejetju akta so bila zlorabljena pooblastila le, če je na podlagi objektivnih, upoštevnih in skladnih dejstev mogoče sklepati, da je bil izključni ali vsaj odločilni namen njegovega sprejetja doseči cilje, ki so drugačni od navedenih, ali izogniti se postopku, ki je določen s Pogodbo posebej za obravnavanje okoliščin primera.

(Glej točko 69.)

5. Kadar lahko razumen in preudaren gospodarski subjekt predvidi sprejetje ukrepa Skupnosti, ki lahko vpliva na njegove interese, se ob njegovem sprejetju na načelo zaupanja v pravo ne more sklicevati. Čeprav spada takšno načelo med temeljna načela Skupnosti, gospodarski subjekti ne morejo pravno utemeljeno pričakovati ohranitve sedanjega položaja, ki ga lahko institucije Skupnosti spremenijo v okviru svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku, zlasti na področju, kot je skupna ureditev trgov, katere cilj je stalno prilagajanje spremembam gospodarskih razmer.

V zvezi s tem je razumen in preudaren subjekt lahko predvidel sprejetje Uredbe št. 864/2004 o spremembi Uredbe št. 1782/2003, ki določa skupna pravila za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvaja nekatere sheme podpor za kmete ter reformo sheme pomoči za bombaž, ki jo vsebuje. Ta reforma spada k širši reformi, o kateri se je na politični ravni razpravljalo že od leta 1992 in ki je bila posebej predvidena v sporočilu Komisije, sprejetem leta 2003, ki vsebuje predlog spremembe navedene Uredbe št. 1782/2003, in ki je bila predmet mnenja, objavljenega v Uradnem listu. Poleg tega je bila shema pomoči v sektorju bombaža predmet več pomembnejših reform v preteklosti.

(Glej točke 81 in od 83 do 84.)

6. Ob upoštevanju široke diskrecijske pravice, ki jo ima zakonodajalec Skupnosti glede skupne kmetijske politike, lahko le očitna neprimernost na tem področju sprejetega ukrepa glede na cilj, ki ga uresničuje pristojna institucija, vpliva na zakonitost takega ukrepa. Ta pravica, ki vključuje omejen sodni nadzor njenega izvajanja, ne velja izključno le glede na značaj in obseg predpisov, ki jih je treba sprejeti, ampak nekoliko tudi glede ugotavljanja osnovnih podatkov. Vendar tak sodni nadzor, kljub omejenemu obsegu, zahteva, da lahko institucije Skupnosti Sodišču izkažejo, da je bil akt sprejet z dejanskim izvajanjem njihove diskrecijske pravice, ki predpostavlja upoštevanje vseh upoštevnih podatkov in okoliščin položaja, ki ga ta akt ureja.

Vendar stroški dela, ki so fiksni, tako kot stroški delovne sile kmetov in njihovih družin, niso bili vključeni in zato tudi ne upoštevani v primerjalni študiji Komisije o predvidljivi donosnosti kulture bombaža v okviru sheme pomoči za bombaž, uvedene z Uredbo št. 864/2004 o spremembi Uredbe št. 1782/2003, ki določa skupna pravila za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvaja nekatere sheme podpor za kmete, ki je bila podlaga za določitev zneska posebne pomoči za bombaž. Vendar je sami upoštevnosti zadevnih stroškov dela za izračun stroškov proizvodnje bombaža in predvidljive donosnosti te kulture težko ugovarjati.

Poleg tega se mogočih učinkov reforme sheme pomoči za bombaž na gospodarski položaj obratov za odzrnjevanje ni preučilo. Vendar je proizvodnja bombaža gospodarsko nemogoča brez prisotnosti takih obratov v bližini proizvodnih regij, ki v trajnostnih gospodarskih okoliščinah obdelujejo bombaž, ki pred predelavo praktično nima tržne vrednosti in ni primeren za daljši transport. Proizvodnja bombaža in njegova predelava v obratih za odzrnjevanje se torej zdita nerazdružljivo povezani. Zato mogoči učinki reforme sheme pomoči za bombaž na sposobnost za ekonomsko preživetje obratov za odzrnjevanje pomenijo osnovni podatek, ki ga je treba upoštevati pri oceni donosnosti gojenja bombaža.

V zvezi s tem Svet, ki je avtor Uredbe št. 864/2004, pred Sodiščem ni dokazal, da je bila nova shema pomoči za bombaž, ki jo uvaja ta uredba, sprejeta s pomočjo učinkovitega izvajanja njegove diskrecijske pravice, ki implicira upoštevanje vseh upoštevnih podatkov in okoliščin obravnavanega primera. Iz tega izhaja, da podatki, ki so jih predložile institucije Skupnosti, Sodišču ne omogočajo, da bi preverilo, ali je zakonodajalec Skupnosti lahko, ne da bi prekoračil meje široke diskrecijske pravice, ki jo ima na tem področju, prišel do sklepa, da določitev zneska za posebno pomoč za bombaž v višini 35 % vseh sedanjih pomoči v predhodni shemi pomoči zadostuje, da se zagotovi cilj iz uvodne izjave 5 Uredbe št. 864/2004, in sicer zagotoviti donosnost in nadaljevanje te kulture, to je cilj, ki odraža namen iz odstavka 2 Protokola št. 4, ki je priložen Aktu o pristopu Helenske republike. Torej je bilo načelo sorazmernosti kršeno.

(Glej točke 98, 117, 121, 122, 124, 126, 128 in od 131 do 135.)

7. V skladu s členom 156(2)(g) Uredbe št. 1782/2003, ki določa skupna pravila za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvaja nekatere sheme podpor za kmete, dodan na podlagi člena 1, točka 28, Uredbe št. 864/2004, se nova shema pomoči za bombaž, ki je določena v Poglavju 10a naslova IV navedene Uredbe št. 1782/2003, uporablja od 1. januarja 2006 za bombaž, posejan od tega datuma naprej. Torej so kmetje zadevnih držav članic lahko že sprejeli nekatere ukrepe za prilagoditev tej shemi, da bi bili upravičeni do podpore, ki jo določa, ali bodo vsaj morali te ukrepe v kratkem sprejeti. Poleg tega so pristojni organi držav članic lahko že sprejeli potrebne ukrepe za izvedbo te sheme ali bodo morali te ukrepe sprejeti v prihodnosti. Glede na te podatke in zlasti zato, da bi se izognili vsakršnemu pomanjkanju pravne varnosti glede sheme, ki se uporablja za pomoči v sektorju bombaža po razglasitvi ničnosti Poglavja 10a Naslova IV Uredbe št. 1782/2003, je treba učinke te razglasitve ničnosti zadržati do sprejetja nove uredbe v razumnem roku.

(Glej točke od 139 do 141.)