Zadeva C‑159/23

Sony Computer Entertainment Europe Ltd

proti

Datel Design and Development Ltd in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof)

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. oktobra 2024

„Predhodno odločanje – Intelektualna lastnina – Avtorska pravica in sorodne pravice – Pravno varstvo računalniških programov – Direktiva 2009/24/ES – Člen 1 – Področje uporabe – Oblika izraza računalniškega programa – Pojem – Člen 4(1)(b) – Predelava računalniškega programa – Sprememba vsebine spremenljivk, ki so shranjene v glavnem pomnilniku računalnika in se uporabljajo med izvajanjem programa“

Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2009/24 – Pravno varstvo računalniških programov – Področje uporabe – Oblika izraza računalniškega programa – Pojem – Predelava računalniškega programa – Sprememba vsebine spremenljivk, ki so shranjene v glavnem pomnilniku računalnika in se uporabljajo med izvajanjem programa – Izključitev – Pogoji – Vsebina, ki ne omogoča reproduciranja ali poznejšega ustvarjenja tega programa – Presoja nacionalnega sodišča

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/24, člen 1(1), (2) in (3))

(Glej točke od 31 do 52 in izrek.)

Povzetek

Sodišče, pri katerem je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, se je izreklo o še neobravnavanem vprašanju obsega avtorskopravnega varstva ( 1 ) računalniških programov in zlasti vsebine spremenljivk, ki jih varovani računalniški program naloži v glavni pomnilnik tega računalnika in ki jih ta program uporablja med njegovim delovanjem.

Družba Sony Computer Entertainment Europe Ltd (v nadaljevanju: Sony) trži konzole za videoigre PlayStation in igre za te konzole. Do leta 2014 je med drugim tržila konzolo PlayStationPortable (v nadaljevanju: konzola PSP) in igro MotorStorm: Arctic Edge za to konzolo.

Družba Sony je Landgericht Hamburg (deželno sodišče v Hamburgu, Nemčija) predlagala, naj odredi prenehanje trženja razširitvenih proizvodov k njenim igralnim konzolam, in sicer programske opreme Action replay PSP ter naprave in programske opreme Tilt FX, ki jih proizvajata in distribuirata družbi Datel Design and Development Ltd in Datel Direct Ltd.

S temi proizvodi, ki delujejo izključno z originalnimi igrami družbe Sony, je mogoče med drugim spremeniti nekatere igralne parametre tako, da se uporabniku ponujajo možnosti igre, ki jih družba Sony v tej fazi igre ni predvidela, in upravljati konzolo PSP z gibanjem po prostoru. Družba Sony meni, da ti proizvodi uporabnikom omogočajo, da programsko opremo, na kateri temeljijo njene igre, nedopustno predelujejo z vidika avtorske pravice.

Deželno sodišče v Hamburgu je predlogom družbe Sony delno ugodilo. Oberlandesgericht Hamburg (višje deželno sodišče v Hamburgu, Nemčija) pa je to sodbo po pritožbi spremenilo in tožbo družbe Sony v celoti zavrnilo.

Zvezno sodišče, pri katerem je bila vložena revizija zoper zadnjenavedeno sodbo, je Sodišče vprašalo, ali vsebina spremenljivk, ki jih varovani računalniški program naloži v glavni pomnilnik računalnika in jih ta program uporablja med svojim delovanjem, spada na področje uporabe varstva avtorske pravice na računalniškem programu, in če je odgovor pritrdilen, ali vnos spremenjenih spremenljivk v ta glavni pomnilnik pomeni predelavo računalniškega programa v smislu Direktive 2009/24.

Presoja Sodišča

Sodišče je navedlo, da je iz člena 1(2) in (3) Direktive 2009/24 razvidno, da so vse „oblike izraza“ računalniškega programa, razen idej in načel, ki so osnova elementom, ki ga sestavljajo, varovane z avtorsko pravico, če je tak program izvirno delo v smislu, da je avtorjeva lastna intelektualna stvaritev. Ugotovilo je, da je iz teh določb razvidno, da sta izvorna in objektna koda zajeti s pojmom „oblika izraza“ računalniškega programa, če omogočata reproduciranje ali ustvarjenje tega programa v kasnejši fazi, medtem ko drugi elementi tega programa, kot so zlasti njegove funkcionalnosti, s to direktivo niso varovani. Tako je varstvo, ki ga zagotavlja ta direktiva, omejeno na besedni izraz računalniškega programa v izvorni in objektni kodi.

Tako razlago med drugim potrjuje mednarodno pravo, ki se uporablja. Sporazum TRIPS ( 2 ) namreč določa, da so računalniški programi bodisi v izvorni bodisi v objektni kodi po Bernski konvenciji za varstvo književnih in umetniških del ( 3 ) varovani kot književna dela. V smislu te konvencije in Sporazuma TRIPS pa so predmet varstva na podlagi avtorske pravice lahko izrazi, ne pa ideje, postopki, metode delovanja ali matematični pojmi kot taki, kar potrjuje tudi preambula Direktive 2009/24. ( 4 )

Poleg tega je razlaga, v skladu s katero pojem „oblika izraza“ računalniškega programa zajema le izvorno in objektno kodo, v skladu s cilji, ki se uresničujejo s pravnim varstvom računalniških programov na podlagi Direktive 2009/24. Cilj ureditve varstva računalniških programov, ki jo je uvedel zakonodajalec Unije, je namreč varstvo avtorjev programov pred nedovoljenim reproduciranjem teh programov, kar je v digitalnem okolju zelo enostavno in poceni, ter pred distribucijo „piratskih“ kopij teh programov. Iz zgodovine nastanka pravne ureditve varstva računalniških programov pa je razvidno, da ta pravna ureditev ne daje monopola, ki preprečuje neodvisno ustvarjanje. Konkurenti avtorja računalniškega programa lahko od trenutka, ko jim neodvisna analiza omogoči, da ugotovijo uporabljene ideje, pravila ali načela, svobodno ustvarijo lastno izvedbo, da bi ustvarili združljive proizvode.

V obravnavanem primeru se zdi, da programska oprema družb Datel Design and Development in Datel Direct s tem, da spreminja le vsebino spremenljivk, ki so bile z varovanim računalniškim programom vnesene v glavni pomnilnik računalnika in ki jih ta program uporablja med njegovim delovanjem, sama po sebi ne omogoča reproduciranja tega programa niti njegovega dela, ampak, nasprotno, predpostavlja, da se ta program izvaja sočasno. Vsebina spremenljivk je torej element tega programa, s katerim uporabniki uporabljajo njegove funkcionalnosti in ki ni varovan kot „oblika izraza“ računalniškega programa v smislu člena 1(2) Direktive 2009/24, kar mora preveriti nacionalno sodišče.

Skratka, Sodišče je razsodilo, da je treba člen 1, od (1) do (3), Direktive 2009/24 razlagati tako, da vsebina spremenljivk, ki jih varovani računalniški program naloži v glavni pomnilnik računalnika in jih ta program uporablja med svojim delovanjem, ni zajeta z varstvom, ki ga zagotavlja ta direktiva, če ta vsebina ne omogoča reproduciranja ali poznejšega ustvarjenja takega programa.

( 1 ) Člen 1, od (1) do (3), Direktive 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov (UL 2009, L 111, str. 16).

( 2 ) Člen 10(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih intelektualne lastnine (v nadaljevanju: Sporazum TRIPS), ki je v Prilogi 1 C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO), podpisanem 15. aprila 1994 v Marakešu in odobrenem s Sklepom Sveta z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (94/800/ES) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 80).

( 3 ) Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del, podpisana 9. septembra 1886 v Bernu, v različici, ki izhaja iz Pariškega akta z dne 24. julija 1971.

( 4 ) Uvodne izjave 7, 11 in 15 Direktive 2009/24.