Združeni zadevi C‑155/19 in C‑156/19

Federazione Italiana Giuoco Calcio (FIGC)
in
Consorzio Ge.Se.Av. S. c. arl

proti

De Vellis Servizi Globali Srl

(Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je vložil Consiglio di Stato)

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 3. februarja 2021

„Predhodno odločanje – Javna naročila – Postopek oddaje javnega naročila – Direktiva 2014/24/EU – Člen 2(1), točka 4 – Javni naročnik – Osebe javnega prava – Pojem – Nacionalna športna zveza – Zadovoljevanje potreb splošnega interesa – Nadzor nad upravljanjem zveze, ki ga izvaja oseba javnega prava“

1. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2014/24 – Javni naročniki – Oseba javnega prava – Pojem – Zadovoljevanje potreb splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave – Nacionalna športna zveza, ki opravlja javne naloge – Vključitev – Ustanovitev v obliki združenja zasebnega prava in izvajanje drugih dejavnosti, ki niso javne – Nevplivanje

   (Direktiva Parlamenta in Sveta 2014/24, člen 2(1), točka 4 (a))

   (Glej točke od 36 do 44 in 48 ter točko 1 izreka.)

2. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2014/24 – Javni naročniki – Oseba javnega prava – Pojem – Nadzor javnega naročnika nad upravljanjem osebe – Merila dejavnega nadzora nad upravljanjem – Nacionalna športna zveza, ki ima avtonomijo upravljanja – Domneva neobstoja dejavnega nadzora – Merila, ki se uporabljajo za izpodbijanje te domneve – Presoja nacionalnega sodišča glede obstoja takega dejavnega nadzora

   (Direktiva Parlamenta in Sveta 2014/24, člen 2(1), točka 4 (c))

   (Glej točke 50, 51, od 56 do 59 in od 73 do 75 ter točko 2 izreka.)

Povzetek

Za nacionalno športno zvezo, kot je italijanska nogometna zveza, lahko veljajo pravila o oddaji javnih naročil, če opravlja dejavnosti v splošnem interesu, ki niso industrijske ali poslovne narave.

Vendar mora biti taka zveza, ki ima pravno osebnost, tudi pod nadzorom javnega organa, kot je italijanski nacionalni olimpijski komite, tako da mora ta komite imeti možnost vpliva na odločitve zveze v zvezi z javnimi naročili.

Federazione Italiana Giuoco Calcio (italijanska nogometna zveza, v nadaljevanju: FIGC) je organizirala postopek s pogajanji za oddajo storitev opravljanja težjih fizičnih del v okviru podpore nacionalnih nogometnih klubov in v skladišču FIGC za obdobje treh let. Po koncu tega postopka je eden od ponudnikov, ki je bil povabljen k sodelovanju v tem postopku, vendar mu naročilo ni bilo oddano, pri deželnem upravnem sodišču vložil tožbo za izpodbijanje podrobnih pravil, ki urejajo vodenje navedenega postopka. Po mnenju tega ponudnika je treba FIGC šteti za osebo javnega prava in bi zato morala upoštevati pravila o objavi, določena v ureditvi s področja javnih naročil.

Ker je deželno upravno sodišče tožbi ugodilo in odpravilo oddajo zadevnega naročila, sta FIGC in subjekt, ki mu je FIGC naročilo oddala, pri Consiglio di Stato (državni svet, Italija) vložila ločeni pritožbi zoper sodbo navedenega sodišča. Pred Consiglio di Stato (državni svet) sta med drugim izpodbijala premiso, da bi bilo treba FIGC opredeliti kot „osebo javnega prava“.

V teh okoliščinah je Consiglio di Stato (državni svet) Sodišču v predhodno odločanje predložil predhodni vprašanji, ki se nanašata na razlago Direktive o javnem naročanju. ( 1 ) Navedeno sodišče želi vedeti, ali FIGC izpolnjuje nekatere pogoje iz te direktive, da bi jo bilo mogoče opredeliti kot „osebo javnega prava“ in bi se zato morala uporabiti pravila o oddaji javnih naročil. Natančneje, predložitveno sodišče Sodišče prosi za razlago na eni strani pogoja, v skladu s katerim mora biti „oseba javnega prava“ ustanovljena s posebnim namenom, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave, ( 2 ) in na drugi strani pogoja, da mora biti taka oseba pod upravljavskim nadzorom javnega organa. ( 3 )

Presoja Sodišča

Sodišče je na prvem mestu navedlo, da v Italiji dejavnost v splošnem interesu, ki jo predstavlja šport, izvaja vsaka nacionalna športna zveza v okviru javnih nalog, ki so tem zvezam izrecno dodeljene z nacionalno ureditvijo, pri čemer je treba pojasniti, da je razvidno, da več teh nalog nima industrijske ali poslovne narave. Sodišče je iz tega sklepalo, da če nacionalna športna zveza, kot je FIGC, dejansko zagotavlja take naloge, je mogoče šteti, da je bila ustanovljena s posebnim namenom zadovoljevanja potreb splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave.

Sodišče je pojasnilo, da te ugotovitve ni mogoče ovreči z dejstvom, da ima FIGC po eni strani pravno obliko združenja zasebnega prava in da FIGC po drugi strani poleg dejavnosti v splošnem interesu, izčrpno naštetih v nacionalni ureditvi, opravlja tudi druge dejavnosti, ki naj bi predstavljale velik del vseh njenih dejavnosti in ki naj bi jih financirala s svojimi sredstvi.

Na drugem mestu, glede vprašanja, ali je treba šteti, da je nacionalna športna zveza pod upravljavskim nadzorom javnega organa, kot je v obravnavani zadevi Comitato Olimpico Nazionale Italiano (nacionalni olimpijski komite, v nadaljevanju: CONI), je Sodišče menilo, da javnega organa, ki je v bistvu odgovoren za pripravo pravil s področja športa, za preverjanje njihove pravilne uporabe in za posredovanje zgolj na ravni organizacije tekmovanj in priprav olimpijskih iger, brez da ureja organizacijo in vsakodnevno prakso različnih športnih disciplin, ni mogoče na prvi pogled šteti za hierarhičen organ, ki lahko nadzoruje in usmerja upravljanje nacionalnih športnih zvez. Sodišče je dodalo, da se torej kaže, da avtonomija upravljanja, ki je v Italiji podeljena nacionalnim športnim zvezam, a priori nasprotuje dejavnemu nadzoru CONI do te mere, da bi CONI lahko vplival na upravljanje nacionalne športne zveze, kot je FIGC, med drugim v zvezi z oddajo javnih naročil.

Vendar je Sodišče pojasnilo, da je tako domnevo mogoče ovreči, če se ugotovi, da je posledica različnih pooblastil, ki jih ima CONI v razmerju do FIGC, nastanek odvisnosti te zveze od CONI do te mere, da lahko CONI vpliva na odločitve navedene zveze v zvezi z javnimi naročili.

Sodišče je ob poudarjanju, da mora predložitveno sodišče preveriti obstoj odvisnosti, ki jo spremlja taka možnost vplivanja, podalo pojasnila, ki nacionalno sodišče usmerjajo pri njegovi odločitvi. V tem okviru je Sodišče med drugim navedlo, da je treba za presojo obstoja dejavnega nadzora CONI nad upravljanjem FIGC in možnosti vpliva CONI na odločitve FIGC v zvezi z javnimi naročili analizo različnih pooblastil, ki jih ima CONI v zvezi s FIGC, presojati kot celoto.

Poleg tega je Sodišče navedlo, da če bi se ugotovilo, da CONI nadzira upravljanje nacionalnih športnih zvez, je okoliščina, da lahko te zveze zaradi večine v glavnih organih CONI vplivajo na njegovo dejavnost, upoštevna le, če se lahko ugotovi, da lahko vsaka od nacionalnih športnih zvez sama v veliki meri vpliva na upravljavski nadzor, ki ga nad njo izvaja CONI, zaradi česar bi bil ta nadzor izničen in bi takšna nacionalna športna zveza tako ponovno pridobila nadzor nad svojim upravljanjem.

( 1 ) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL 2014, L 94, str. 65).

( 2 ) Člen 2(1), točka 4(a), Direktive 2014/24.

( 3 ) Člen 2(1), točka 4(c), Direktive 2014/24.