Zadeva C‑322/11

K

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Člena 63 PDEU in 65 PDEU — Prosti pretok kapitala — Davčna zakonodaja države članice, ki ne dovoljuje odbitka izgube, nastale pri prodaji nepremičnine v drugi državi članici, od dobička, ustvarjenega z odsvojitvijo vrednostnih papirjev v državi članici obdavčitve“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 7. novembra 2013

Prosti pretok kapitala in svoboda plačil – Omejitve – Davčna zakonodaja – Davek na dohodek – Davčna zakonodaja države članice, ki ne dovoljuje odbitka izgube, nastale pri prodaji nepremičnine v drugi državi članici, od dohodkov, ustvarjenih z vrednostnimi papirji v državi članici obdavčitve – Nedopustnost – Upravičeni razlogi – Enakomerna razdelitev davčne pristojnosti med državami članicami – Nujnost zagotovitve usklajenosti davčnega sistema države članice – Sorazmernost

(člena 63 PDEU in 65 PDEU)

Člena 63 PDEU in 65 PDEU ne nasprotujeta davčni ureditvi države članice, ki davčnemu zavezancu, ki prebiva v tej državi članici in je v njej neomejeni davčni zavezanec za dohodnino, ne dovoljuje, da bi izgube, nastale pri odsvojitvi nepremičnine v drugi državi članici, odbil od dohodka iz finančnega kapitala, ki je obdavčljiv v prvi državi članici, medtem ko bi bilo to pod nekaterimi pogoji mogoče, če bi bila nepremičnina v prvi državi članici.

Tako različno obravnavanje glede na kraj nepremičnine lahko davčnega zavezanca dejansko odvrne od tega, da bi investiral v nepremičnine v drugi državi članici, in zato pomeni omejitev prostega pretoka kapitala, ki je s členom 63 PDEU načeloma prepovedana.

Vendar ker kombinirana uporaba konvencije o preprečevanju dvojnega obdavčevanja in davčne zakonodaje države članice obdavčitve pripelje do tega, da navedena država članica ne izvršuje nobene davčne pristojnosti glede dobičkov, ki nastanejo pri odsvojitvi nepremičnin v drugi državi članici, zavrnitev priznanja odbitnosti izgube, ki izhaja iz odsvojitve navedene nepremičnine, omogoča ohranitev simetrije med pravico do obdavčenja dobička in možnostjo odbitka izgube. Poleg tega glede na cilj, ki mu sledi navedena davčna zakonodaja, obstaja v zvezi z istim davčnim zavezancem in istim davkom neposredna povezava med na eni strani priznano davčno ugodnostjo, in sicer upoštevanjem izgube, nastale s kapitalsko naložbo, in na drugi strani obdavčenjem dobička, ustvarjenega s to naložbo. Zato je navedeno zakonodajo mogoče utemeljiti z nujnimi razlogi v javnem interesu v zvezi z nujnostjo ohranitve uravnotežene delitve davčne pristojnosti med državami članicami in zagotovitvijo usklajenosti davčnega sistema in je primerna za dosego navedenih ciljev.

Okoliščina, da bi lahko bila izguba dokončna, ne vpliva na sorazmernost navedene davčne zakonodaje, kadar zakonodaja države članice, na ozemlju katere je nepremičnina, ne določa upoštevanja izgub, nastalih pri prodaji nepremičnine. Prostega pretoka kapitala namreč ni mogoče razumeti tako, da je država članica svoja davčna pravila zavezana prilagajati pravilom druge države članice, da bi se v vseh položajih zagotovila obdavčitev, ki odpravlja vsakršno neenakost nacionalnih davčnih ureditev, ker lahko odločitve davčnega zavezanca, ki jih ta sprejme v zvezi z naložbo v tujini, zanj glede na posamezen primer pomenijo večjo ali manjšo prednost ali slabost.

(Glej točke 31, 53, 55, od 67 do 69, 71, 80, 81, 83 in izrek.)

Zadeva C‑322/11

K

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Člena 63 PDEU in 65 PDEU — Prosti pretok kapitala — Davčna zakonodaja države članice, ki ne dovoljuje odbitka izgube, nastale pri prodaji nepremičnine v drugi državi članici, od dobička, ustvarjenega z odsvojitvijo vrednostnih papirjev v državi članici obdavčitve“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 7. novembra 2013

Prosti pretok kapitala in svoboda plačil — Omejitve — Davčna zakonodaja — Davek na dohodek — Davčna zakonodaja države članice, ki ne dovoljuje odbitka izgube, nastale pri prodaji nepremičnine v drugi državi članici, od dohodkov, ustvarjenih z vrednostnimi papirji v državi članici obdavčitve — Nedopustnost — Upravičeni razlogi — Enakomerna razdelitev davčne pristojnosti med državami članicami — Nujnost zagotovitve usklajenosti davčnega sistema države članice — Sorazmernost

(člena 63 PDEU in 65 PDEU)

Člena 63 PDEU in 65 PDEU ne nasprotujeta davčni ureditvi države članice, ki davčnemu zavezancu, ki prebiva v tej državi članici in je v njej neomejeni davčni zavezanec za dohodnino, ne dovoljuje, da bi izgube, nastale pri odsvojitvi nepremičnine v drugi državi članici, odbil od dohodka iz finančnega kapitala, ki je obdavčljiv v prvi državi članici, medtem ko bi bilo to pod nekaterimi pogoji mogoče, če bi bila nepremičnina v prvi državi članici.

Tako različno obravnavanje glede na kraj nepremičnine lahko davčnega zavezanca dejansko odvrne od tega, da bi investiral v nepremičnine v drugi državi članici, in zato pomeni omejitev prostega pretoka kapitala, ki je s členom 63 PDEU načeloma prepovedana.

Vendar ker kombinirana uporaba konvencije o preprečevanju dvojnega obdavčevanja in davčne zakonodaje države članice obdavčitve pripelje do tega, da navedena država članica ne izvršuje nobene davčne pristojnosti glede dobičkov, ki nastanejo pri odsvojitvi nepremičnin v drugi državi članici, zavrnitev priznanja odbitnosti izgube, ki izhaja iz odsvojitve navedene nepremičnine, omogoča ohranitev simetrije med pravico do obdavčenja dobička in možnostjo odbitka izgube. Poleg tega glede na cilj, ki mu sledi navedena davčna zakonodaja, obstaja v zvezi z istim davčnim zavezancem in istim davkom neposredna povezava med na eni strani priznano davčno ugodnostjo, in sicer upoštevanjem izgube, nastale s kapitalsko naložbo, in na drugi strani obdavčenjem dobička, ustvarjenega s to naložbo. Zato je navedeno zakonodajo mogoče utemeljiti z nujnimi razlogi v javnem interesu v zvezi z nujnostjo ohranitve uravnotežene delitve davčne pristojnosti med državami članicami in zagotovitvijo usklajenosti davčnega sistema in je primerna za dosego navedenih ciljev.

Okoliščina, da bi lahko bila izguba dokončna, ne vpliva na sorazmernost navedene davčne zakonodaje, kadar zakonodaja države članice, na ozemlju katere je nepremičnina, ne določa upoštevanja izgub, nastalih pri prodaji nepremičnine. Prostega pretoka kapitala namreč ni mogoče razumeti tako, da je država članica svoja davčna pravila zavezana prilagajati pravilom druge države članice, da bi se v vseh položajih zagotovila obdavčitev, ki odpravlja vsakršno neenakost nacionalnih davčnih ureditev, ker lahko odločitve davčnega zavezanca, ki jih ta sprejme v zvezi z naložbo v tujini, zanj glede na posamezen primer pomenijo večjo ali manjšo prednost ali slabost.

(Glej točke 31, 53, 55, od 67 do 69, 71, 80, 81, 83 in izrek.)