Zadeva C‑211/24

LEGO A/S

proti

Pozitív Energiaforrás Kft

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék)

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 4. septembra 2025

„Predhodno odločanje – Model Skupnosti – Uredba (ES) št. 6/2002 – Člen 8(3) – Model, ki omogoča večkratno sestavo ali povezavo medsebojno zamenljivih delov modularnih sistemov – Obseg varstva, ki ga zagotavlja tak model – Člen 10 – Pojem ,seznanjeni uporabnik‘ – Člen 89(1) – Sankcije pri postopkih v zvezi s kršitvami – Posebni razlogi, ki nacionalnemu sodišču omogočajo, da ne izda odredb iz te določbe – Kršitev v zvezi z elementi igrače za sestavljanje, katerih število je v primerjavi z vsemi sestavnimi deli te igrače majhno“

1. Modeli Evropske unije – Zahteve za varstvo – Povezovalni model – Obseg varstva – Model, ki pri seznanjenem uporabniku ustvarja drugačen celotni vtis – Seznanjeni uporabnik – Pojem

   (Uredba Sveta št. 6/2002, člena 8(3) in 10(1))

   (Glej točke od 45 do 50, 58 in točko 1 izreka.)

2. Modeli Evropske unije – Zahteve za varstvo – Povezovalni model – Obseg varstva – Model, ki pri seznanjenem uporabniku ustvarja drugačen celotni vtis – Merila presoje – Svoboda oblikovalca

   (Uredba Sveta št. 6/2002, člena 8(3) in 10(2))

   (Glej točke od 51 do 54.)

3. Modeli Evropske unije – Tožba zaradi kršitve pravic – Sankcije – Izjema – Obstoj posebnih razlogov – Pojem – Kršitev pravic, ki se nanaša le na nekatere elemente modularnega sistema – Izključitev

   (Uredba Sveta št. 6/2002, člen 89(1))

   (Glej točke od 61 do 67 in točko 2 izreka.)

Povzetek

Sodišče, ki je odločalo v postopku predhodnega odločanja, je pojasnilo pojem „seznanjeni uporabnik“ v okviru varstva modelov, ki omogočajo večkratno sestavo ali povezavo medsebojno zamenljivih delov modularnih sistemov. ( 1 ) Pojasnilo je tudi pojem „posebni razlogi“, ki sodišču za modele Skupnosti omogočajo, da ne izda odredbe v okviru tožbe zaradi kršitve pravic ali grožnje s kršitvijo. ( 2 )

Lego A/S je imetnica dveh modelov Skupnosti, katerih predmet sta modularni element in povezovalni element za igračo za sestavljanje. Družba Pozitív Energiaforrás Kft. je želela pod drugo blagovno znamko uvoziti na Madžarsko igrače za sestavljanje, ki so prav tako sestavljene iz plastičnih modularnih elementov. Na podlagi pritožbe družbe Lego je Nemzeti Adó- és Vámhivatal Veszprém Megyei Adó- és Vámigazgatósága (davčni in carinski direktorat v Veszprému, ki spada pod nacionalno davčno in carinsko upravo, Madžarska) odredil zaseg teh igrač in nato proti družbi Pozitív Energiaforrás začel postopek zaradi kršitve pravic zaradi suma kršitve pravic industrijske lastnine družbe Lego.

Družba Lego je leta 2022 pri Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti, Madžarska) vložila predlog za izdajo začasne odredbe za ohranitev tega zasega. Ta predlog je bil zavrnjen, predvsem ker sta zadevna modela pri seznanjenem uporabniku ustvarjala drugačen celotni vtis, saj ju je ta preučeval s še posebej izostrenim očesom, pozornim na najmanjše podrobnosti. Fővárosi Ítélőtábla (višje sodišče v Budimpešti, Madžarska) je na podlagi pritožbe odredilo zaseg zadevnih igrač, ker modela Lego na seznanjenega uporabnika ne ustvarjata drugačnega celotnega vtisa, kot ga ustvarjata zadevna elementa. Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska) je to odločitev potrdilo.

Družba Lego je nato pri županijskem sodišču v Budimpešti vložila tožbo zaradi kršitev pravic proti družbi Pozitív Energiaforrás. Ker je to sodišče dvomilo o razlagi pojma „seznanjeni uporabnik“ v smislu člena 10 Uredbe št. 6/2002 v okviru člena 8(3) te uredbe in o pojmu „posebni razlogi“ v smislu člena 89(1) navedene uredbe, je prekinilo odločanje in Sodišču predložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe.

Presoja Sodišča

Sodišče je najprej opozorilo, da iz člena 10 Uredbe št. 6/2002 izhaja, da varstvo iz modela Skupnosti zajema vsak videz izdelka, ki na „seznanjenega uporabnika“ ne naredi „drugačnega celotnega [vizualnega] vtisa“, pri čemer je treba ta obseg varstva presojati ob upoštevanju „stopnje svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka“. Ta določba se uporablja tudi, kadar imetnik modelov Skupnosti iz člena 8(3) te uredbe, ki je določba, ki je posebej namenjena modularnim sistemom, med katere spadajo igrače za sestavljanje, vloži tožbo zaradi kršitve pravic proti tretji osebi, da bi ji preprečil uporabo modelov, ki na seznanjenega uporabnika ne ustvarjajo drugačnega celotnega vizualnega vtisa.

V zvezi s tem je Sodišče navedlo, prvič, da pojem „celotni […] vtis“ iz člena 10 Uredbe št. 6/2002, tako kot pojem iz člena 6 te uredbe, na katerega izrecno napotuje člen 8(3) te uredbe, zajema vizualno dojemanje izgleda zadevnega izdelka s strani seznanjenega uporabnika, ki ga dajejo zlasti značilnosti, naštete v členu 3(a) navedene uredbe.

Drugič, Sodišče je ugotovilo, da se pojem „seznanjeni uporabnik“ nanaša na uporabnika, ki – ne da bi bil oblikovalec ali tehnični strokovnjak – pozna različne modele, ki obstajajo v zadevnem sektorju, ima nekaj znanja o sestavnih delih, ki jih ti modeli po navadi vsebujejo, in zaradi zanimanja za zadevne izdelke izkazuje razmeroma visoko stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi. Poleg tega je poudarilo, da iz nobenega elementa ni razvidno, da bi bilo treba ta pojem razlagati drugače, če varstvo, ki ga daje model Skupnosti, spada na področje uporabe člena 8(3) Uredbe št. 6/2002. Čeprav se namreč lahko stopnja pozornosti uporabnika spreminja glede na zadevni sektor, tudi kadar gre za modele iz te določbe, ni treba upoštevati zaznavanja uporabnika, ki je specialist v zadevnem sektorju, niti šteti, da bi moral celotni vtis, ki ga ustvari na tega uporabnika, izhajati predvsem iz tehničnih preudarkov.

Tretjič, v zvezi s „stopnjo svobode oblikovalca pri razvijanju videza izdelka“, ki jo je treba upoštevati pri presoji obsega varstva, ki ga daje model, je Sodišče navedlo, da kadar je svoboda omejena z velikim številom značilnosti izgleda zadevnega izdelka ali njegovega dela, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija, lahko torej obstoj manjših razlik med modeli, ki so v koliziji, zadostuje za to, da se na seznanjenega uporabnika ustvari drugačen celotni vtis. Čeprav se ta razlaga pojma „stopnja svobode oblikovalca“ uporablja v primeru tožbe zaradi kršitve pravic, ki jo vloži imetnik modelov Skupnosti iz člena 8(3) Uredbe št. 6/2002, je treba zagotoviti polni učinek zadnjenavedene določbe tako, da se pri presoji „celotnega [vizualnega] vtisa“ v smislu člena 10 te uredbe upoštevajo značilnosti izgleda, ki omogočajo medsebojno povezavo. Zato lahko prisotnost povezovalnih elementov, varovanih s členom 8(3) navedene uredbe, v zadevnem modelu Skupnosti nasprotuje ugotovitvi o drugačnem celotnem vizualnem vtisu, zaradi česar lahko ob neobstoju dovolj pomembnih razlik v celotnem izgledu nasprotujočih si modelov obstoj priključnih točk, ki imajo enako obliko in dimenzije, tako ugotovitev izključi.

Glede na navedeno je Sodišče sklenilo, da se obseg varstva videza izdelka na podlagi člena 8(3) Uredbe št. 6/2002 določi glede na celoten vizualni vtis, ki ga ta videz izdelka naredi na seznanjenega uporabnika, ki je, ne da bi bil oblikovalec ali tehnični strokovnjak, seznanjen z različnimi modeli, ki obstajajo v zadevnem sektorju, ima določeno stopnjo znanja o elementih, iz katerih so ti modeli običajno sestavljeni, in zaradi svojega zanimanja za zadevne izdelke kaže razmeroma visoko stopnjo pozornosti, ko jih uporablja kot elemente modularnega sistema, katerega del so, in ne na uporabnika, ki ima podobno tehnično znanje, kot ga je mogoče pričakovati od strokovnjaka, in ki preučuje najmanjše podrobnosti zadevnega modela in katerega celotni vtis temelji predvsem na tehničnih preudarkih.

Dalje je Sodišče ugotovilo, da je treba pojem „posebni razlogi“ v smislu tega člena 89(1) Uredbe št. 6/2002, ki sodišču za modele Skupnosti omogočajo, da ne izda ene ali več odredb iz navedene določbe, v pravnem redu Unije razlagati enotno in ozko. Ta pojem se nanaša le na izjemne položaje, v katerih – ob upoštevanju posebnih značilnosti ravnanja, ki se očita tretji osebi – sodišče za modele Skupnosti ni dolžno izdati odredbe, s katero bi tej tretji osebi prepovedalo nadaljevanje takih dejanj. Okoliščina, da se kršitev nanaša le na nekatere elemente modularnega sistema, ki so količinsko maloštevilni v primerjavi z vsemi sestavnimi deli tega sistema, ne spada v navedeni pojem.

( 1 ) V smislu člena 8(3) in člena 10 Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142).

( 2 ) V smislu člena 89(1) Uredbe št. 6/2002.