Zadeva C‑798/23, [Abbottly] ( i )

Minister for Justice

proti

SH

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supreme Court (Irska))

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 9. oktobra 2025

„Predhodno odločanje – Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep 2002/584/PNZ – Člen 4a(1) – Postopek predaje med državami članicami – Evropski nalog za prijetje – Pogoji izvršitve – Razlogi za fakultativno neizvršitev – Obvezna izvršitev – Izjeme – Pojem ‚sojenje, ki se je zaključilo z odločbo‘ – Stranska kazen policijskega nadzorstva – Kršitev pogojev, določenih v zvezi s tem nadzorstvom – Odločba o pretvorbi policijskega nadzorstva v kazen zapora – Kazen, izrečena v odsotnosti“

Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Razlogi za fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje – Nalog, izdan z namenom izvršitve kazni, izrečene v odsotnosti – Nenavzočnost osebe na sojenju – Pojem „sojenje, ki se je zaključilo z odločbo“ – Pojem odločbe – Odločba o pretvorbi kazni policijskega nadzorstva v kazen zapora na podlagi fiksnega razmerja – Vključitev

(Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, člen 4a(1))

(Glej točke 36, od 44 do 51 in 54 ter izrek.)

Povzetek

Sodišče je v okviru postopka izvršitve evropskega naloga za prijetje (v nadaljevanju: zadevni evropski nalog za prijetje), izdanega zoper fizično osebo zaradi izvršitve kazni zapora, izrečene po pretvorbi stranske kazni policijskega nadzorstva, razložilo pojem „sojenje, ki se je zaključilo z odločbo“ iz člena 4a(1) Okvirnega sklepa 2002/584. ( 1 )

Zadevna oseba, SH, je bila leta 2014 pred latvijskimi sodišči obsojena zaradi dveh kaznivih dejanj. Leta 2015 sta bili ti obsodbi združeni v enotno kazen zapora v skupnem trajanju štirih let in devetih mesecev, skupaj s stransko kaznijo policijskega nadzorstva v trajanju treh let, ki se začne izvrševati, ko SH prestane kazen zapora.

Ker SH ni izpolnil obveznosti, ki se zahteva v okviru policijskega nadzorstva, da se v treh delovnih dneh po izpustitvi na prostost zglasi na policijski postaji, je bil spoznan za krivega storitve upravnega prekrška in mu je bilo naloženo plačilo dveh glob.

Pristojno latvijsko sodišče je 19. avgusta 2020 na predlog pristojne latvijske policijske postaje izdalo odločbo, s katero je odredilo, da se neprestani del stranske kazni policijskega nadzorstva nad SH, in sicer dve leti in dva dni, pretvori v kazen zapora enega leta in enega dne v skladu z možnostjo, ki jo določa latvijska kazenska zakonodaja. ( 2 ) Ta odločba je bila izdana po obravnavi, na katero SH ni prišel, ker vabila, ki mu je bilo poslano, ni prejel. SH te odločbe v pritožbenem postopku ni izpodbijal.

Pristojno latvijsko sodišče je nato zoper SH izdalo evropski nalog za prijetje zaradi izvršitve kazni zapora, ki mu je bila izrečena 19. avgusta 2020.

Minister for Justice and Equality (minister za pravosodje in enakost, Irska) je od pristojnih irskih pravosodnih organov zahteval predajo SH Republiki Latviji na podlagi zadevnega evropskega naloga za prijetje. Minister za pravosodje in enakost je po zavrnitvi predloga na prvi stopnji in nato v pritožbenem postopku na podlagi določbe, s katero je bil v irsko pravo prenesen člen 4a(1) Okvirnega sklepa 2002/584, ( 3 ) vložil izredno pravno sredstvo pri predložitvenem sodišču, Supreme Court (vrhovno sodišče, Irska).

Po mnenju predložitvenega sodišča je zadevna odločba primerljiva s preklicem pogojne obsodbe, ki v skladu s tem, kar je Sodišče ugotovilo v sodbi Ardic, ( 4 ) ne spada na področje uporabe člena 4a(1) Okvirnega sklepa 2002/584. Iz navedene sodbe naj bi izhajalo, da pojem „odločba“ iz člena 4a(1) okvirnega sklepa ne zajema odločbe v zvezi z izvršitvijo ali uporabo predhodno izrečene zaporne kazni, razen če je cilj ali učinek te odločbe, da se spremenita bodisi narava bodisi obseg navedene kazni in je imel organ, ki jo je izdal, glede tega polje proste presoje.

Ker v obravnavani zadevi latvijsko sodišče, ki je izdalo zadevni evropski nalog za prijetje, ni sprejelo nobene nove sodne odločbe, s katero bi se spremenila narava in obseg predhodno izrečene kazni zapora, predložitveno sodišče meni, da predaje SH ni treba zavrniti. V primeru kršitve pogojev za policijskega nadzorstva naj bi bilo namreč trajanje kazni zapora, ki se lahko izreče, določeno z aritmetičnim izračunom, določenim v latvijskem pravu. Odločba o pretvorbi stranke kazni policijskega nadzorstva v kazen zapora naj bi tako lahko bila podobna odločbi o izvršitvi ali uporabi predhodno izrečene kazni zapora in zato naj ne bi spadala na področje uporabe člena 4a(1) Okvirnega sklepa 2002/584.

Vendar predložitveno sodišče dvomi, da čeprav je bila možnost nove kazni zapora neločljivo povezana s kaznima, ki sta bili predhodno izrečeni SH in združeni leta 2015, kazen, izrečena 19. avgusta 2020, SH ni nalagala le, naj prestane prvotno določeni kazni zapora.

V tem okviru se vrhovno sodišče sprašuje, ali pod pojem „sojenje, ki se je zaključilo z odločbo“ v smislu člena 4a(1) Okvirnega sklepa 2002/584 spada postopek, v katerem lahko nacionalno sodišče zaradi kršitve pogojev, določenih v zvezi s policijskim nadzorstvom, ki je bil zadevni osebi predhodno izrečen poleg kazni zapora, odredi pretvorbo te stranske kazni v trajanju, v katerem ni bila prestana, v kazen zapora.

Presoja Sodišča

Sodišče je opozorilo, da člen 4a(1) Okvirnega sklepa 2002/584 možnost zavrnitve izvršitve evropskega naloga za prijetje omejuje tako, da so v točkah od (a) do (d) te določbe izčrpno našteti primeri, v katerih se priznanje in izvršitev odločbe, izdane v sojenju, na katerem zadevna oseba ni bila osebno navzoča, ne smeta zavrniti.

V nobenem od primerov iz člena 4a(1), od (a) do (d), Okvirnega sklepa 2002/584 namreč izvršitev evropskega naloga za prijetje ne posega v pravici do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja niti v pravico zadevne osebe do obrambe.

Izvršitveni pravosodni organ mora, preden preveri obstoj enega od teh primerov, ugotoviti, ali gre za položaj, v katerem zahtevana oseba ni bila osebno navzoča na „sojenju, ki se je zaključilo z odločbo“, v smislu člena 4a(1) Okvirnega sklepa 2002/584.

V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba ta izraz zadevne določbe razumeti tako, da pomeni postopek, v katerem je bila izdana sodna odločba, s katero je bila oseba, katere predaja se zahteva v okviru izvršitve evropskega naloga za prijetje, pravnomočno obsojena. ( 5 )

Sodišče je ugotovilo, da odločitev o izvršitvi ali uporabi predhodno izrečene kazni zapora ni „odločba“ v smislu člena 4a(1) Okvirnega sklepa 2002/584, razen kadar vpliva na ugotovitev krivde ali kadar je njen cilj ali posledica sprememba narave ali obsega te kazni in kadar je imel organ, ki jo je izdal, v zvezi s tem polje proste presoje. ( 6 )

V obravnavani zadevi pa je bila podlaga za izdajo evropskega naloga za prijetje odločba o pretvorbi stranske kazni policijskega nadzorstva v kazen zapora. Glede na to, da se predložitveno sodišče sprašuje, ali bi taka odločba lahko spadala na področje uporabe člena 4a(1) Okvirnega sklepa 2002/584, ker naj njen cilj ali učinek ne bi bila sprememba narave in/ali obsega kazni, ki je bila predhodno izrečena zahtevani osebi, in ker naj organ, ki jo je izdal, v zvezi s tem ne bi imel polja proste presoje, je Sodišče preverilo, ali je zadevno odločbo mogoče opredeliti kot „odločbo o izvršitvi ali uporabi predhodno izrečene kazni zapora“ v smislu sodne prakse, pri čemer v takšnem primeru ne bi šlo za „odločbo“ v smislu člena 4a(1) Okvirnega sklepa 2002/584.

V zvezi s tem je Sodišče navedlo, da se zdi, da latvijsko pravo razlikuje med odločbo o izreku kazni zapora in odločbo o policijskem nadzorstvu, pri čemer zadnjenavedena odločba po naravi vedno pomeni stransko kazen ob kazni zapora.

Poleg tega se zdi, da latvijsko pravo ne določa mehanizma samodejne konverzije kazni policijskega nadzorstva v kazen zapora, če zadevna oseba krši pogoje za to nadzorstvo, saj ima sodišče v zvezi s tem diskrecijsko pravico.

Ravno tako je namen morebitne kazni zapora zaradi nespoštovanja pogojev stranske kazni, da se kaznujejo konkretne kršitve pogojev, določenih za to stransko kazen, ne pa prvotno kaznivo dejanje, za katero je bila kot stranska kazen izrečena kazen policijskega nadzorstva.

Zato odločba o izreku kazni zapora namesto stranske kazni policijskega nadzorstva ni odločitev o izvršitvi ali uporabi predhodno izrečene kazni zapora, ampak jo je treba šteti za odločitev o izreku nove kazni zapora, katere narava se razlikuje od prvotno izrečene kazni zapora.

Tako odločbo je treba opredeliti kot „odločbo“ v smislu člena 4a(1) Okvirnega sklepa 2002/584, za postopek, v katerem je bila sprejeta, pa je treba šteti, da spada pod pojem „sojenje, ki se je zaključilo z odločbo“ v smislu te določbe.

Sodišče je pojasnilo, da je za opredelitev kot „sojenje, ki se je zaključilo z odločbo“, v smislu člena 4a(1) Okvirnega sklepa 2002/584 pomembno, da lahko postopek pretvorbe kazni privede do kazni zapora, ki – čeprav je bila predvidljiva v primeru kršitve pogojev policijskega nadzorstva – kot taka ni bila del prvotne obsodbe in torej zahteva izrek nove obsodbe, ki nadomesti prvo.

---

( i ) Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.

( 1 ) Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (2002/584/PNZ) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 34), kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 (UL 2009, L 81, str. 24) (v nadaljevanju: Okvirni sklep 2002/584).

( 2 ) Latvijsko kazensko pravo določa možnost, da pristojno nacionalno sodišče, kadar sta bili izrečeni dve obsodbi v obdobju enega leta zaradi kršitve pogojev, ki so veljali za izvajanje policijskega nadzora, stransko kazen policijskega nadzorstva pretvori v kazen zapora, katerega trajanje se določi na podlagi fiksnega razmerja, po katerem se en dan zapora šteje za dva dni policijskega nadzorstva, ki ju je treba še prestati.

( 3 ) Ta člen določa, da ima izvršitveni pravosodni organ možnost zavrniti izvršitev evropskega naloga za prijetje, ki je bil izdan za izvršitev zaporne kazni ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, če oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, ki se je zaključilo z odločbo, razen v primerih iz točk od (a) do (d) odstavka 1 tega člena.

( 4 ) Sodba z dne 22. decembra 2017, Ardic (C‑571/17 PPU, EU:C:2017:1026).

( 5 ) Glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2023, Generalstaatsanwaltschaft Berlin (Obsodba v nenavzočnosti) (C‑396/22, EU:C:2023:1029, točki 26 in 27 ter navedena sodna praksa).

( 6 ) Sodbi z dne 22. decembra 2017, Ardic,C‑571/17 PPU, EU:C:2017:1026, točki 77 in 88, in z dne 23. marca 2023, Minister for Justice and Equality (Preklic pogojne obsodbe) (C‑514/21 in C‑515/21, EU:C:2023:235, točka 53).