Zadeva C-665/23

IL

proti

Veracash SAS

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (Francija))

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 1. avgusta 2025

„Predhodno odločanje – Plačilne storitve na notranjem trgu – Direktiva 2007/64/ES – Člen 56(1)(b) – Obveznost uporabnika plačilnih storitev, da ponudnika plačilnih storitev ‚brez nepotrebnega odlašanja‘ obvesti o izgubi, kraji, poneverbi ali zlorabi svojega plačilnega instrumenta – Člen 58 – Obveščanje o neodobrenih plačilnih transakcijah – Popravek take transakcije s strani ponudnika plačilnih storitev, za katerega velja obveznost uporabnika teh storitev, da o tej transakciji obvesti ,takoj […] in ne kasneje kot 13 mesecev po datumu bremenitve‘ – Člena 60 in 61 – Odgovornost ponudnika plačilnih storitev in plačnika za neodobreno plačilno transakcijo – Zaporedne neodobrene plačilne transakcije, ki so posledica izgube, kraje, poneverbe ali zlorabe plačilnega instrumenta – Zamuda pri obveščanju, ki ni namerna in ni posledica hude malomarnosti – Obseg pravice do povračila“

1. Približevanje zakonodaj – Plačilne storitve na notranjem trgu – Direktiva 2007/64 – Odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobrene plačilne transakcije – Uporabnik, ki o teh transakcijah ni takoj obvestil ponudnika, vendar ga je o njih obvestil v roku trinajstih mesecev po datumu bremenitve – Načelna izguba pravice do popravka transakcij

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2007/64, člen 58)

   (Glej točke 37, od 40 do 44, od 46 do 51, 56 in točko 1 izreka.)

2. Približevanje zakonodaj – Plačilne storitve na notranjem trgu – Direktiva 2007/64 – Odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobrene plačilne transakcije – Neodobrena transakcija, ki je posledica uporabe izgubljenega, ukradenega ali poneverjenega plačilnega instrumenta ali kakršne koli neodobrene uporabe takega instrumenta – Uporabnik, ki je o tej transakciji obvestil ponudnika v roku trinajstih mesecev po datumu bremenitve – Prepozna obvestitev o transakciji, ki je namerna ali posledica hude malomarnosti – Izguba pravice do popravka te transakcije – Dopustnost

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2007/64, členi 56(1)(b), 58, 60(1) in 61(2))

   (Glej točke od 62 do 65, od 67 do 71, 76 in točko 2 izreka.)

3. Približevanje zakonodaj – Plačilne storitve na notranjem trgu – Direktiva 2007/64 – Odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobrene plačilne transakcije – Zaporedne neodobrene transakcije, ki so posledica uporabe plačilnega instrumenta, ki je bil izgubljen, ukraden ali poneverjen, ali kakršne koli neodobrene uporabe takega instrumenta – Uporabnik, ki je o teh transakcijah obvestil ponudnika v roku trinajstih mesecev po datumu bremenitve – Posamezne transakcije, ki so bile namenoma ali iz hude malomarnosti sporočene prepozno – Izguba pravice do popravka zgolj za te transakcije – Dopustnost

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2007/64, členi 56(1)(b), 58, 60(1) in 61(2))

   (Glej točke od 82 do 85, od 87 do 90 in točko 3 izreka.)

Povzetek

Sodišče je v okviru spora, ki se nanaša na zavrnitev povračila domnevno neodobrenih dvigov denarja posamezniku, zaradi obvestitve, za katero je bilo ocenjeno, da je bila prepozna, pojasnilo nekatere vidike odgovornosti za neodobrene transakcije, izvršene s plačilnim instrumentom, v skladu z Direktivo 2007/64, ( 1 ) ob upoštevanju ravnovesja, ki ga je zakonodajalec vzpostavil med interesi plačnika in interesi ponudnika plačilnih storitev.

IL je fizična oseba, ki ima depozitni račun pri družbi Veracash. Ta družba je 24. marca 2017 na naslov IL poslala novo kartico za dvige in plačila.

IL je 23. maja 2017 družbo Veracash obvestil, da so bili med 30. marcem 2017 in 17. majem 2017 na tem računu izvedeni dnevni dvigi, medtem ko naj ne bi niti prejel nove plačilne kartice niti odobril teh dvigov.

Zato je začel sodni postopek, da bi med drugim dobil povračilo zneskov, ki ustrezajo tem dvigom.

Potem ko je cour d’appel de Paris (višje sodišče v Parizu, Francija) zavrnilo njegovo tožbo, pri čemer je menilo, da je bilo obvestilo družbi Veracash o zadevnih dvigih prepozno, ker je do njega prišlo skoraj dva meseca po prvem spornem dvigu, je IL vložil kasacijsko pritožbo pri Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija), ki je predložitveno sodišče.

Po mnenju predložitvenega sodišča je rešitev spora med drugim odvisna od možnosti ponudnika plačilnih storitev, da zavrne povračilo zneska neodobrene transakcije, kadar je plačnik, čeprav ga je o tej transakciji obvestil pred iztekom roka trinajstih mesecev po datumu bremenitve, kot je določen v členu 58 Direktive 2007/64 in nacionalnim pravom ( 2 ), s tem odlašal, vendar ne da bi bila ta zamuda namerna ali posledica njegove hude malomarnosti.

Ker je predložitveno sodišče ugotovilo, da je treba upoštevne določbe nacionalnega prava razlagati glede na Direktivo 2007/64, je Sodišču predložilo vprašanja za predhodno odločanje v zvezi z razlago navedene direktive.

Presoja Sodišča

Na prvem mestu, Sodišče je ugotovilo, da je uporabniku plačilnih storitev načeloma odvzeta pravica do pridobitve popravka transakcije, če ponudnika plačilnih storitev ni takoj obvestil, da je ugotovil neodobreno plačilno transakcijo, čeprav ga je o njej obvestil v trinajstih mesecih od datuma bremenitve.

V skladu z besedilom člena 58 Direktive 2007/64 mora namreč uporabnik plačilnih storitev izpolnjevati dva časovna pogoja: hkrati mora svojega ponudnika plačilnih storitev takoj obvestiti, da je ugotovil neodobreno plačilno transakcijo – obveznost, ki nastane od trenutka, ko je ta uporabnik izvedel za to transakcijo, in katere spoštovanje je treba oceniti glede na okoliščine, v katerih se nahaja – ter to obvestilo predložiti v trinajstih mesecih od datuma bremenitve.

Obveznost „takojšnjega“ obveščanja se torej razlikuje od obveznosti obvestitve v trinajstih mesecih od datuma bremenitve, kot to nakazuje tudi uporaba izraza „obveznost obveščanja čim prej“ v uvodni izjavi 31 Direktive 2007/64.

Poleg tega, če obveznost obveščanja o izgubi, kraji, poneverbi ali kakršni koli neodobreni uporabi plačilnega instrumenta v skladu z zahtevami iz člena 56(1)(b) Direktive 2007/64 ( 3 ) nastane hkrati z obveznostjo obveščanja iz člena 58 te direktive, bi bilo nedosledno šteti, da je obveznost obveščanja na podlagi tega člena 58 mogoče ustrezno izpolniti zgolj ob spoštovanju trinajst mesečnega roka od datuma bremenitve, medtem ko je treba obveznost iz te določbe člena 56 izpolniti hitreje.

Nazadnje, obveznost „takojšnjega“ obveščanja iz člena 58 Direktive 2007/64 se nanaša na preventivni cilj zmanjšanja tveganj in posledic neodobrenih transakcij. Ta cilj pa bi bil ogrožen, če bi bilo to obveznost mogoče izpolniti le v okviru trinajstmesečnega roka od datuma bremenitve. Poleg tega bi bil cilj obveznosti obvestitve v trinajstmesečnem roku, ki je zagotoviti pravno varnost strank ( 4 ), ogrožen tudi, če bi imel uporabnik plačilnih storitev pravico doseči popravek neodobrene plačilne transakcije, za katero bi vedel, vendar bi odlašal s tem, da o njej obvesti svojega ponudnika plačilnih storitev. Obstoj dveh ločenih ciljev potrjuje dejstvo, da člen 58 določa dva ločena časovna pogoja.

Vendar je Sodišče na drugem mestu pojasnilo, da kadar gre za neodobreno plačilno transakcijo, ki je posledica uporabe izgubljenega, ukradenega ali poneverjenega plačilnega instrumenta ali kakršne koli neodobrene uporabe takega instrumenta, in je plačnik o tej transakciji obvestil svojega ponudnika plačilnih storitev v trinajstih mesecih od datuma bremenitve, je temu plačniku načeloma, razen če je ravnal goljufivo, odvzeta pravica do pridobitve dejanskega popravka te transakcije le, če je namerno ali iz hude malomarnosti, kar pomeni resno kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja, odlašal z obvestitvijo svojega ponudnika plačilnih storitev o tej transakciji.

V zvezi s tem iz člena 61(2), prvi stavek, člena 56(1)(b) in člena 60(1) Direktive 2007/64 izhaja, da je ponudnik plačilnih storitev le, če je plačnik ravnal goljufivo ali če je namerno ali iz hude malomarnosti odlašal s tem, da bi svojega ponudnika plačilnih storitev ali subjekt, ki ga ta imenuje, obvestil o izgubi, kraji, poneverbi ali kakršni koli neodobreni uporabi tega plačilnega instrumenta, oproščen svoje obveznosti, da plačniku povrne znesek neodobrenih plačilnih transakcij, ki so posledica takega dogodka.

Na zadnjem mestu, Sodišče je pojasnilo, da se lahko plačniku v primeru zaporednih neodobrenih plačilnih transakcij, ki so posledica uporabe izgubljenega, ukradenega ali poneverjenega plačilnega instrumenta ali kakršne koli neodobrene uporabe takega instrumenta, odvzame pravica do povračila le za izgube, ki so nastale zgolj pri transakcijah, glede katerih je namenoma ali iz hude malomarnosti odlašal z obvestitvijo svojega ponudnika plačilnih storitev.

Najprej, besedilo člena 61(2) namreč vzpostavlja vzročno zvezo med ravnanjem plačnika na eni strani in nastalimi izgubami, za katere ne bo mogel doseči popravka, na drugi strani. Dalje, ker se člen 58 Direktive 2007/64 izrecno nanaša na obveščanje o posameznih plačilnih transakcijah, je treba prepoznost obvestitve presojati ločeno za vsako transakcijo.

To jezikovno razlago potrjujejo kontekst, v katerega so umeščene upoštevne določbe Direktive 2007/64, in cilji, ki jim ta sledi. Po eni strani namreč tako člen 61(4) ( 5 ) kot člen 61(5) ( 6 ) direktive potrjujeta, da plačnik ne more biti odgovoren za izgube, ki se jim ne bi mogel izogniti. Po drugi strani ta direktiva v delu, v katerem nalaga vzročno zvezo med ravnanjem plačnika in nastalimi izgubami, uravnoteži interese uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev. Tako je uporabnik spodbujen, da hitro obvesti o vseh neodobrenih transakcijah, ki jih ugotovi, medtem ko mora ponudnik storitev izpolniti svoje obveznosti, da se omogoči ta ugotovitev.

( 1 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL 2007, L 319 str. 1).

( 2 ) Člen L-133-24 Code monétaire et financier (monetarni in finančni zakonik) v različici, ki izhaja iz ordonnance no 2009-866, du 15 juillet 2009, relative aux conditions régissant la fourniture de services de paiement et portant création des établissements de paiement (uredba št. 2009-866 z dne 15. julija 2009 o pogojih za opravljanje plačilnih storitev in o ustanovitvi plačilnih institucij (JORF z dne 16. julija 2009, besedilo št. 13, in popravek JORF z dne 25. julija 2009, besedilo št. 18)).

( 3 ) V skladu s tem členom ima uporabnik plačilnih storitev, ki ima pravico uporabljati plačilni instrument, obveznost, da brez nepotrebnega odlašanja obvesti ponudnika plačilnih storitev, ali subjekt, ki ga slednji navede, ko ugotovi, da je bil plačilni instrument izgubljen, ukraden, poneverjen ali zlorabljen.

( 4 ) Glej v tem smislu sodbo z dne 2. septembra 2021, CRCAM (C-337/20, EU:C:2021:671, točke od 48 do 52).

( 5 ) V skladu s tem členom plačnik ne nosi nobenih finančnih posledic, ki izhajajo iz uporabe izgubljenega, ukradenega ali poneverjenega plačilnega instrumenta, po obvestilu v skladu s členom 56(1)(b) Direktive 2007/64, razen če je goljufal.

( 6 ) Ta člen določa, da če ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi ustreznih sredstev za obvestitev o izgubljenem, ukradenem ali poneverjenem plačilnem instrumentu ob vsakem času, kakor se zahteva v skladu s točko (c) člena 57(1) Direktive 2007/64, plačnik ni odgovoren za finančne posledice, ki izhajajo iz uporabe navedenega plačilnega instrumenta, razen če je plačnik ravnal goljufivo.