Zadeva T-698/21

Georgios Paraskevaidis

proti

Evropski komisiji
in
Svetu Evropske unije

(deveti razširjeni senat) z dne 26. junija 2024

„Javni uslužbenci – Uradniki – Osebni prejemki – Družinski dodatki – Dodatek za šolanje – Zavrnitev dodelitve – Člen 3(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom – Poklicno usposabljanje – Visokošolsko izobraževanje – Prenos pooblastil – Ponovni prevzem prenesenih pooblastil – Pristojni OI“

1. Pritožbe uradnikov – Tožbeni razlog, ki se nanaša na nepristojnost avtorja akta, ki posega v položaj – Razlog javnega reda

   (Glej točki 35 in 36.)

2. Pritožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Odločba uprave – Izpodbijani akt, ki ga je sprejel Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) po pooblastilu Sveta Evropske unije – Pristojnost organa, ki je prenesel pooblastila, za odločanje o pritožbi – Pogoj – Ponovni prevzem prenesenih pooblastil na podlagi odločbe, objavljene v Uradnem listu

   (Kadrovski predpisi za uradnike, členi 2(2), 90c in 91a; Sklep Sveta 2019/792, člen 1(2))

   (Glej točke od 43 do 54.)

3. Uradniki – Posamična odločba – Prepozno obvestilo – Učinki

   (Kadrovski predpisi za uradnike, člen 25)

   (Glej točko 61.)

4. Uradniki – Osebni prejemki – Družinski dodatki – Dodatek za šolanje – Pogoji za dodelitev – Obiskovanje izobraževalne ustanove – Vpliv poklicne narave zagotovljenega usposabljanja – Neobstoj

   (Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VII, člena 2(3) in 3(1))

   (Glej točke od 75 do 78.)

Povzetek

Splošno sodišče, ki je odločalo o tožbi, ki jo je vložil uradnik Sveta Evropske unije, je v razširjenem senatu odločbo te institucije razglasilo za nično v delu, v katerem je bila tožeči stranki zavrnjena dodelitev dodatka za šolanje z obrazložitvijo, da programa usposabljanja, v katerem je sodelovala njegova hči, ni mogoče šteti za visokošolsko izobraževanje v smislu člena 3(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi). Splošno sodišče je moralo v okviru te tožbe ugotoviti, kateri organ je pristojen in kateri je akt, ki posega v položaj, kadar institucija med predhodnim postopkom in v posameznem primeru ponovno prevzame pooblastila, ki jih je prenesla na drugo institucijo. Prav tako se je izreklo o vprašanju, ali je treba člen 3(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom razlagati tako, da omogoča dodelitev dodatka za šolanje, če je bilo opravljeno usposabljanje poklicne narave.

Svet je s sklepom ( 1 ) z dne 13. maja 2019 Uradu Komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) zaupal izvajanje pooblastil v zvezi z dodeljevanjem in upravljanjem dodatkov za šolanje. PMO se v skladu s členom 1(2) tega sklepa odpove izvajanju pooblastil, ki so mu podeljena v korist Sveta, če to v posameznem primeru zahteva organ Sveta za imenovanja (OI).

V obravnavanem primeru je hči tožeče stranke med novembrom 2019 in avgustom 2020 opravljala program usposabljanja na področju pedagoške psihologije. V skladu s členom 3 Priloge VII h Kadrovskim predpisom je bil tožeči stranki med tem usposabljanjem izplačan dodatek za šolanje. PMO je februarja 2021 tožeči stranki vročil odločbo, s katero ji je bila zavrnjena pravica do dodatka za šolanje, ker zadevni program usposabljanja ni bil na višji ravni. Zato je bilo treba zneske, ki so ji bili izplačani iz naslova dodatka za šolanje, izterjati.

PMO je po zahtevi tožeče stranke za ponovno preučitev svojo odločbo potrdil. Tožeča stranka je pri Svetu vložila pritožbo zoper odločbe PMO. Pri Komisiji je vložila tudi pritožbo z enakim besedilom. Svet je, čeprav je tožečo stranko obvestil o ponovnem prevzemu prenesenih pooblastil, pritožbo zavrnil.

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče je najprej ugotovilo, da je Svet z odločbo o pritožbi v celoti spremenil razloge iz odločb PMO, tako da je ponovno preučil položaj tožeče stranke. Tako je vsebina navedene odločbe samostojna in ima drugačen obseg kot odločbe PMO ter je ni mogoče šteti zgolj za potrditev teh odločb. Zato je odločba o pritožbi nadomestila odločbe PMO in je v obravnavani zadevi akt, ki posega v položaj.

V zvezi s pristojnostjo Sveta, da ponovno prevzame prenesena pooblastila v posameznem primeru, Splošno sodišče po eni strani poudarja, da zakonodajalec v Kadrovskih predpisih ni izrecno izključil možnosti takega ponovnega prevzema. Po drugi strani načelo pravne varnosti, na katerem temelji formalna narava prenosa pristojnosti, zahteva, da organ, ki je prenesel pooblastila, predhodno sprejme izrecni akt, na podlagi katerega preneseno pristojnost ponovno prevzame. Tako je treba, enako kot je za prenos pristojnosti potrebno sprejeti izrecni akt o prenosu zadevnega pooblastila, tudi ponovni prevzem prenesenih pooblastil opraviti s sprejetjem izrecnega akta. Poleg tega načelo dobrega upravljanja med drugim predpostavlja, da je razdelitev pristojnosti na področju upravljanja kadrov jasno opredeljena in ustrezno objavljena.

V obravnavani zadevi so bile pri ponovnem prevzemu prenesenih pooblastil upoštevane zahteve, ki izhajajo iz načela pravne varnosti. Prvič, člen 1(2) Sklepa 2019/792 namreč izrecno pooblašča Svet, da ponovno prevzame prenesena pooblastila, in sicer prav v posameznih primerih in po vložitvi pritožbe. Drugič, navedeni sklep je bil ustrezno objavljen v Uradnem listu Evropske unije. Tretjič, Svet je svojo pristojnost izvajal šele na podlagi izrecnega in predhodnega akta, s katerim je PMO predlagal, naj se odpove izvajanju prenesenih pooblastil v obravnavani zadevi, ta predlog pa je zadnjenavedeni sprejel. Čeprav je bila informacija o ponovnem prevzemu prenesenih pooblastil tožeči stranki posredovana šele v fazi odločbe o zavrnitvi pritožbe, pa ta ni bila oškodovana, saj je pritožbo vložila tudi pri Svetu.

V teh okoliščinah zlasti dejstva, da je v členu 90c Kadrovskih predpisov navedeno, da se zahteve in pritožbe, ki se nanašajo na prenesena pooblastila, vložijo pri organu, na katerega so pooblastila prenesena, ni mogoče enačiti z zakonodajno prepovedjo ponovnega prevzema takih pooblastil s strani njihovega imetnika, ne glede na to, ali je ta prevzem popoln ali posamičen. Prav tako ni mogoče šteti, da navedena določba prepoveduje ponovni prevzem prenesenih pooblastil med predhodnim postopkom, zlasti ob upoštevanju razvoja tega pooblastila.

Glede poklicne narave usposabljanja Splošno sodišče ugotavlja, da ta ne vpliva na dodelitev dodatka za šolanje na podlagi člena 3(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, če ga izvaja izobraževalna ustanova.

Ta določba namreč med drugim zahteva tri pogoje za dodelitev dodatka za šolanje, in sicer, prvič, obiskovanje visokošolskega zavoda, drugič, rednost navedenega obiskovanja in, tretjič, dejstvo, da to obiskovanje poteka v polnem obsegu obveznega števila ur.

Čeprav zakonodajalec ni navedel narave usposabljanja, ki ga zagotavlja visokošolska ustanova v okviru člena 3(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, medtem ko je to storil v okviru člena 2(3)(b) iste priloge, ni naloga niti Sveta niti Splošnega sodišča, da to usposabljanje določita kot dodatni pogoj.

Tako razlikovanje med šolskim usposabljanjem in poklicnim usposabljanjem iz člena 2(3)(b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom sicer omogoča izključitev izplačila dodatka za šolanje iz člena 3(1) navedene priloge, kadar vzdrževani otrok sodeluje pri poklicnem usposabljanju, ki ni povezano z izobraževalno ustanovo. Nasprotno pa to razlikovanje ne nasprotuje izplačilu dodatka za šolanje, kadar vzdrževani otrok sodeluje pri poklicnem usposabljanju, ki ga izvaja izobraževalna ustanova, ki jo redno obiskuje.

( 1 ) Sklep Sveta (EU) 2019/792 z dne 13. maja 2019 o tem, da se Evropski komisiji – Uradu za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) – zaupa izvajanje nekaterih pooblastil, prenesenih na organ za imenovanja in organ za sklepanje pogodb o zaposlitvi (UL 2019, L 129, str. 3).