Zadeva C‑247/20

VI

proti

The Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Social Security Appeal Tribunal)

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 10. marca 2022

„Predhodno odločanje – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Člen 21 PDEU – Direktiva 2004/38/ES – Člen 7(1)(b) in člen 16 – Otrok, ki je državljan države članice in ki prebiva v drugi državi članici – Izvedena pravica do prebivanja tistega od staršev, ki je dejanski skrbnik tega otroka – Zahteva po celovitem zavarovalnem kritju za primer bolezni – Otrok, ki ima pravico do stalnega prebivanja za del zadevnih obdobij“

1. Državljanstvo Unije – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Direktiva 2004/38 – Pogoji za pravico do prebivanja na podlagi prava Unije – Mladoletni državljan Unije, ki ima pravico do stalnega prebivanja v državi članici gostiteljici – Starš tega mladoletnika, državljan tretje države, ki v tej državi članici prebiva na podlagi člena 21 PDEU in je dejanski skrbnik tega mladoletnika – Neobstoj obveznosti za vsakega od njiju, da razpolagata s celovitim zavarovalnim kritjem za primer bolezni, da bi ohranila svojo pravico do prebivanja

   (člen 21 PDEU; Direktiva 2004/38 Evropskega parlamenta in Sveta, člena 7(1)(b) in 16(1) in (2))

   (Glej točke 54, 56 in od 58 do 60 ter točko 1 izreka.)

2. Državljanstvo Unije – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Direktiva 2004/38 – Upravičenci – Družinski član – Pojem – Nevzdrževani prednik državljana Unije – Izključitev

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38, člen 2, točka 2)

   (Glej točko 57.)

3. Državljanstvo Unije – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Direktiva 2004/38 – Pogoji za pravico do prebivanja na podlagi prava Unije – Mladoletni državljan Unije, ki ima pravico do stalnega prebivanja v državi članici gostiteljici – Starš tega mladoletnika, državljan tretje države, ki v tej državi članici prebiva na podlagi člena 21 PDEU in je dejanski skrbnik tega mladoletnika – Obveznost za vsakega o njiju, da razpolagata s celovitim zavarovalnim kritjem za primer bolezni za obdobja pred pridobitvijo pravice do stalnega prebivanja – Obveznost, ki jo izpolnita s svojo brezplačno vključitvijo v sistem javnega zdravstvenega zavarovanja države članice gostiteljice

   (člen 21 PDEU; Direktiva 2004/38 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 7(1)(b))

   (Glej točke 63, 65, 67, 69, 70 in 72 ter točko 2 izreka.)

Povzetek

Oseba VI in njen mož sta pakistanska državljana, ki s svojimi otroki prebivata na Severnem Irskem (Združeno kraljestvo). Njun sin, rojen leta 2004, ki je irski državljan, je pridobil pravico do stalnega prebivanja v Združenem kraljestvu na podlagi zakonitega prebivanja v neprekinjenem obdobju petih let.

Oseba VI, ki je najprej skrbela za otroke, je sicer zaposlena in je davčna zavezanka šele od aprila 2016, vendar je bil njen mož zaposlen in zavezan za plačilo davka v vseh obdobjih, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, pri čemer sta imela zakonca zadostna sredstva za preživljanje svoje družine.

Commissioners for Her Majesty’s Revenue Customs (davčna in carinska uprava, Združeno kraljestvo) je menila, da od maja do avgusta 2006 in od avgusta 2014 do septembra 2016 oseba VI ni imela celovitega zavarovalnega kritja za primer bolezni ter zato ni imela pravice do prebivanja v Združenem kraljestvu, tako da za ti obdobji ni mogla biti upravičena niti do davčnega dobropisa za vzdrževanega otroka niti do družinskih dodatkov.

Social Security Appeal Tribunal (Northern Ireland) (višje socialno sodišče, Severna Irska, Združeno kraljestvo), pri katerem sta bili vloženi tožbi, Sodišče sprašuje, v kolikšnem obsegu se je zahteva, da je treba razpolagati s celovitim zavarovalnim kritjem za primer bolezni v državi članici gostiteljici, ki je določena v členu 7(1)(b) Direktive 2004/38 ( 1 ), uporabljala za osebo VI in za njenega sina v zadevnih obdobjih, in če je to primerno, ali je brezplačna vključitev v javni sistem zdravstvenega zavarovanja države gostiteljice, ki sta je bila deležna, zadostovala za izpolnitev te zahteve.

Sodišče je razsodilo, da je treba člen 21 PDEU, ki zagotavlja svobodo gibanja in prebivanja državljanov Unije, ter člen 16(1) Direktive 2004/38, ki se nanaša na pridobitev pravice do stalnega prebivanja, razlagati tako, da niti otrok, ki je državljan Unije in ki je pridobil pravico do stalnega prebivanja, niti tisti od staršev, ki je njegov dejanski skrbnik, nista dolžna imeti celovitega zavarovalnega kritja za primer bolezni v smislu člena 7(1)(b) te direktive, da bi ohranila svojo pravico do prebivanja v državi gostiteljici. Vendar morata v zvezi z obdobji, pred katerimi je otrok, državljan Unije, pridobil pravico do stalnega prebivanja v državi gostiteljici, tako ta otrok – kadar se zanj na podlagi tega člena 7(1)(b) zahteva pravica do prebivanja – kot tudi tisti od staršev, ki je njegov dejanski skrbnik, imeti celovito zavarovalno kritje za primer bolezni v smislu te direktive.

Presoja Sodišča

Na eni strani, glede obdobij po tem, ko je otrok, državljan Unije, pridobil pravico do stalnega prebivanja, potem ko je nepretrgano pet let zakonito prebival na ozemlju države članice gostiteljice, Sodišče poudarja, da ta pravica ni več pogojena z zahtevami, ( 2 ) da je treba imeti zase in za družinske člane dovolj sredstev in celovito zavarovalno kritje za primer bolezni, ki se uporabljajo pred pridobitvijo take pravice do stalnega prebivanja. ( 3 )

Glede starša, ki je državljan tretje države in ki dejansko skrbi za tega otroka, je Sodišče ugotovilo, da ta ni „družinski član“ v smislu Direktive 2004/38, in torej iz te direktive ( 4 ) ne more izpeljati pravice do stalnega prebivališča v državi članici gostiteljici, če navedenega otroka vzdržuje eden od staršev. Pojem „družinski član“ v smislu te direktive je glede prednikov državljana Unije omejen ( 5 ) na „vzdrževane“ prednike v ravni črti.

Kljub temu je za pravico do stalnega prebivanja v državi članici gostiteljici, ki jo pravo Unije podeljuje mladoletnemu državljanu druge države članice – za zagotovitev polnega učinka te pravice do prebivanja – treba šteti, da na podlagi člena 21 PDEU nujno vključuje pravico za tistega od staršev, ki je dejanski skrbnik tega mladoletnega državljana Unije, da z njim prebiva v državi članici gostiteljici, in to ne glede na državljanstvo tega od staršev. Iz tega sledi, da se neuporaba pogojev, določenih zlasti v členu 7(1)(b) Direktive 2004/38, potem ko je navedeni mladoletnik pridobil pravico do stalnega prebivanja na podlagi člena 16(1) te direktive, na podlagi člena 21 PDEU razteza na tega od staršev.

Na drugi strani je glede obdobij pred tem, ko je otrok, ki je državljan Unije, pridobil pravico do stalnega prebivanja v državi gostiteljici, iz besedila člena 7(1)(b) Direktive 2004/38 ter iz splošne sistematike in namena te direktive razvidno, da morajo imeti celovito zavarovalno kritje za primer bolezni ne le državljan Unije, ampak tudi njegovi družinski člani, ki z njim prebivajo v državi gostiteljici, in tisti od staršev, ki dejansko skrbi za takega otroka.

V zvezi s tem iz tega člena v povezavi z uvodno izjavo 10 in s členom 14(2) te direktive izhaja, da mora imeti ekonomsko neaktiven državljan Unije med celotnim obdobjem prebivanja na ozemlju države članice gostiteljice, ki je daljše od treh mesecev in krajše od petih let, med drugim celovito zavarovalno kritje za primer bolezni zase in za svoje družinske člane, da ne bi postali nesorazmerno breme za javne finance te države članice. V primeru otroka, državljana Unije, ki prebiva v državi gostiteljici s tistim od staršev, ki je njegov dejanski skrbnik, je ta zahteva izpolnjena, če ima ta otrok celovito zavarovalno kritje za primer bolezni, ki krije njegovega starša, in obratno, če ima ta starš tako zavarovanje, ki krije otroka.

V primeru mladoletnega državljana Unije, čigar tisti od staršev, ki je državljan tretje države, je bil v zadevnem obdobju zaposlen in je bil v državi gostiteljici zavezanec za plačilo davka, pa bi bilo nesorazmerno, da se temu otroku in tistemu od staršev, ki je njegov dejanski skrbnik, zavrne pravica do prebivanja samo zato, ker sta bila v tem obdobju brezplačno vključena v sistem javnega zdravstvenega zavarovanja države gostiteljice. Ni namreč mogoče šteti, da ta brezplačna vključenost v okoliščinah iz postopka v glavni stvari pomeni nesorazmerno breme za javne finance navedene države.

( 1 ) Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 46). V skladu s členom 7(1)(b) te direktive imajo vsi državljani Unije pravico prebivati na ozemlju druge države članice v obdobju, daljšem od treh mesecev, če imajo dovolj sredstev zase in za svoje družinske člane, da med svojim prebivanjem ne bodo postali breme sistema socialne pomoči v državi članici gostiteljici, in če imajo celovito zavarovalno kritje za primer bolezni v državi članici gostiteljici.

( 2 ) V skladu s členom 16(1), zadnji stavek, Direktive 2004/38.

( 3 ) Določeno v členu 7(1)(b) Direktive 2004/38.

( 4 ) Člen 16(2) Direktive 2004/38 določa, da odstavek 1 tega člena velja tudi za družinske člane, ki niso državljani države članice in ki zakonito prebivajo z državljanom Unije v državi članici gostiteljici nepretrgano pet let.

( 5 ) V smislu člena 2, točka 2, Direktive 2004/38.