Zadeva C‑697/17

Telecom Italia SpA

proti

Ministero dello Sviluppo Economico

in

Infrastrutture e telecomunicazioni per l'Italia SpA (Infratel Italia SpA)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Consiglio di Stato)

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 11. julija 2019

„Predhodno odločanje – Oddaja javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje – Direktiva 2014/24/EU – Člen 28(2) – Omejeni postopek – Gospodarski subjekti, povabljeni k predložitvi ponudbe – Potreba po ohranitvi pravne in stvarne identitete med kandidatom, ki je bil izbran v predizboru, in tistim, ki predloži ponudbo – Načelo enakega obravnavanja ponudnikov“

1. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev – Direktiva 2004/17 – Oddaja javnih naročil – Načeli enakega obravnavanja ponudnikov in preglednosti – Obseg– Dovoljenje naročnika za nadomestitev enega od gospodarskih subjektov, ki sta bila del skupine podjetij, ki je bila v postopku s pogajanji pozvana k oddaji ponudbe – Nadomestitev po prenehanju skupine ponudnice – Dopustnost – Pogoji

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/17, člen 10, člen 51 in člen 54(3))

   (Glej točke od 32 do 35.)

2. Približevanje zakonodaje – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2014/24 – Oddaja javnih naročil – Omejeni postopek – Gospodarski subjekti, ki lahko predložijo ponudbo – Zahteva po pravni in stvarni identiteti gospodarskih subjektov, ki so izbrani v predizboru, in tistih, ki predložijo ponudbe – Sporazum o združitvi, sklenjen v fazi predizbora in fazi predložitve ponudb ter izveden po zadnjenavedeni fazi – Predložitev ponudbe ponudnika, ki je izbran v fazi predizbora in ki je prevzel drugega ponudnika, ki je izbran v predizboru – Dopustnost

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/24, člen 28(2))

   (Glej točke 37, 39, 40, od 42 do 47, 49 in 54 ter izrek.)

Povzetek

Sodišče je v sodbi z dne 11. julija 2019, Telecom Italia (C‑697/17), podalo pojasnila v okviru omejenega postopka oddaje javnega naročila za preskrbo in gradnje, ki je urejen z Direktivo 2014/24, ( 1 ) o pogojih, pod katerimi lahko gospodarski subjekti predložijo ponudbo. V tem okviru je Sodišče presodilo, da lahko ob upoštevanju zahteve, ki jo določa ta direktiva in ki se nanaša na pravno in stvarno identiteto med gospodarskimi subjekti, izbranimi v predizboru, in tistimi, ki predložijo ponudbe, kandidat v predizboru, ki se zaveže, da bo prevzel drugega kandidata, ki je bil izbran v predizboru, na podlagi sporazuma o združitvi, sklenjenega med fazo predizbora in fazo predložitve ponudb ter izvedenega po tej fazi predložitve, predloži ponudbo.

Družba Infratel je maja 2016 v imenu italijanskega ministrstva za gospodarski razvoj razpisala omejeni postopek za oddajo javnih naročil za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje javnega pasivnega ultraširokopasovnega omrežja na tako imenovanih „belih“ območjih več italijanskih regij. V okviru tega postopka, ki se nanaša na dodelitev petih sklopov, so prijavo za sodelovanje vložile družba Telecom Italia ter med drugim družbi Metroweb Sviluppo in OpEn Fiber. Čeprav je bila družba Metroweb Sviluppo predhodno izbrana, nazadnje ni predložila ponudbe.

Družba Infratel je januarja 2017 objavila seznam povabljenih ponudnikov in začasno razvrstitev uspešnih ponudnikov. V skladu s to razvrstitvijo je bila družba OpEn Fiber v vseh petih sklopih uvrščena na prvo mesto, medtem ko je bila družba Telecom Italia na drugem mestu, razen v sklopu št. 4, v katerem je zasedla tretje mesto. Ker družba Telecom Italia z izidom zadevnega postopka ni bila zadovoljna, je najprej vložila zahtevo za vpogled v dokumente v spisu v zvezi s tem postopkom. Iz teh v bistvu izhaja, da je družba OpEn Fiber med fazo predizbora in rokom za oddajo ponudb s prevzemom, ki ji je Evropska komisija nasprotovala, prevzela družbo Metroweb Sviluppo. Nato je družba Telecom Italia pred italijanskimi sodišči izpodbijala dodelitev petih zadevnih sklopov.

Sodišče je najprej opozorilo na to, da v skladu s členom 28(2), prvi stavek, Direktive 2014/24 lahko ponudbo oddajo le gospodarski subjekti, ki jih javni naročnik k temu povabi na podlagi ocene predloženih informacij, nato pa poudarilo, da ta določba predpostavlja pravno in stvarno identiteto med gospodarskimi subjekti, izbranimi v predizboru, in tistimi, ki predložijo ponudbe. To pravilo je določeno za omejeni postopek, ki poteka v več fazah, zlasti za fazo predizbora in fazo predložitve ponudb. Sodišče je navedlo, da v tej določbi niso določena pravila, ki se nanašajo na morebitne spremembe v strukturi ali gospodarski in tehnični zmogljivosti kandidata, ki je bil izbran v predizboru.

V zvezi s tem je Sodišče opozorilo, da je v podobnem kontekstu Direktive 2004/17 ( 2 ) preučilo vprašanje vpliva takih sprememb v postopku oddaje javnega naročila s pogajanji v sodbi MT Højgaard in Züblin ( 3 ). Tako je Sodišče razsodilo, da v postopku s pogajanji v primeru prenehanja skupine, ki je bila izbrana v predizboru, kot takšne, katere del sta bila dva gospodarska subjekta, eden od njiju lahko nadomesti to skupino in nadaljuje ta postopek, ne da bi bilo kršeno načelo enakosti. Vendar je treba dokazati, da ta gospodarski subjekt sam izpolnjuje zahteve, ki jih je opredelil javni naročnik (prvo merilo), in da nadaljevanje njegovega sodelovanja v navedenem postopku ne povzroča poslabšanja konkurenčnega položaja drugih ponudnikov (drugo merilo).

V zvezi s spoštovanjem prvega merila je Sodišče v obravnavanem primeru ugotovilo, da družba OpEn Fiber še naprej izpolnjuje zahteve, ki jih je prvotno določil naročnik, ker se je njena stvarna zmogljivost povečala s prevzemom družbe Metroweb Sviluppo.

Glede spoštovanja drugega merila v obravnavani zadevi je Sodišče ugotovilo, da je prevzem družbe Metroweb Sviluppo treba opraviti ob upoštevanju zakonodaje Unije, zlasti Uredbe št. 139/2004. ( 4 ) V zvezi s tem je Sodišče navedlo, da je Komisija 15. decembra 2016 na podlagi navedene uredbe sklenila, da ne bo nasprotovala združitvi družb OpEn Fiber in Metroweb Sviluppo. V tem okviru je Sodišče poudarilo, da je namen določb prava Unije, ki se razlikujejo od določb, ki urejajo javna naročila, zagotoviti, da obstoj svobodne in neizkrivljene konkurence na notranjem trgu ne ogroža združitev, kakršna je ta v obravnavani zadevi. Zato se, če je ravnanje gospodarskega subjekta v skladu s temi posebnimi pravili, ne more šteti, da lahko njegova udeležba pri takšnem postopku povzroči poslabšanje konkurenčnega položaja drugih ponudnikov zgolj zato, ker bo združeni subjekt imel koristi od okrepljene gospodarske in tehnične zmogljivosti.

( 1 ) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL 2014, L 94, str. 65).

( 2 ) Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 19). Ta direktiva ne velja več.

( 3 ) Sodba z dne 24. maja 2016, MT Højgaard in Züblin (C‑396/14, EU:C:2016:347).

( 4 ) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).