Zadeva C‑637/17

Cogeco Communications Inc.

proti

Sport TV Portugalska SA in drugi

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Judicial da Comarca de Lisboa)

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 28. marca 2019

„Predhodno odločanje – Člen 102 PDEU – Načeli enakovrednosti in učinkovitosti – Direktiva 2014/104/EU – Člen 9(1) – Člen 10, od (2) do (4) – Člena 21 in 22 – Odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije – Učinki nacionalnih odločb – Zastaralni roki – Prenos – Časovna uporaba“

1. Konkurenca – Pravila Unije – Uporaba s strani nacionalnih sodišč – Tožba za povrnitev škode, nastale zaradi kršitev pravil o konkurenci – Direktiva 2014/104 – Prenos – Področje uporabe ratione temporis

   (Direktiva 2014/104 Evropskega parlamenta in Sveta, člena 21 in 22)

   (Glej točke od 25 do 30.)

2. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Opredelitev upoštevnih elementov prava Unije – Preoblikovanje vprašanj

   (člen 267 PDEU)

   (Glej točko 35.)

3. Prevladujoči položaj – Zloraba – Prepoved – Neposredni učinek – Pravica posameznikov zahtevati odškodnino za nastalo škodo – Načini izvrševanja – Vzročna zveza – Uporaba nacionalnega prava – Pogoji – Spoštovanje načela enakovrednosti podrobnih pravil glede izvrševanja pravice, ki jo daje pravo Unije, in podrobnih pravil glede izvrševanja pravice, ki jo daje nacionalni pravni red – Spoštovanje načela učinkovitosti prava Unije

   (člen 102 PDEU)

   (Glej točke od 38 do 44.)

4. Prevladujoči položaj – Zloraba – Prepoved – Neposredni učinek – Pravica posameznikov zahtevati odškodnino za nastalo škodo – Načini izvrševanja – Zastaralni roki – Nacionalna ureditev, s katero je določen triletni zastaralni rok brez možnosti zadržanja ali pretrganja – Nedopustnost

   (člen 102 PDEU)

   (Glej točke od 45 do 55.)

5. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Očitno neupoštevna vprašanja in hipotetična vprašanja, postavljena v okviru, ki izključuje koristen odgovor – Vprašanja, ki niso povezana s predmetom spora o glavni stvari

   (člen 267 PDEU)

   (Glej točke od 57 do 60.)

Povzetek

Sodišče je v sodbi Cogeco Communications (C‑637/17), izdani 28. marca 2019, odločilo o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na Direktivo 2014/104 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije, na člen 102 PDEU ter na načeli enakovrednosti in učinkovitosti. ( 1 ) Spor o glavni stvari se nanaša na tožbo za povračilo škode, ki naj bi družbi Cogeco Communications Inc. nastala zaradi protikonkurenčnih praks družbe Sport TV Portugal SA. Tožba je bila vložena 27. februarja 2015, po odločbi organa za konkurenco, s katero je bilo družbi Sport TV Portugal naloženo plačilo globe zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu premium športnih televizijskih kanalov med letoma 2006 in 2011.

V portugalskem pravu o nepogodbeni odgovornosti, ki se uporablja za spor o glavni stvari, je določen triletni zastaralni rok, ki je po mnenju družbe Sport TV Portugal začel teči, ko je družba Cogeco Communications razpolagala z vsemi potrebnimi informacijami za presojo, ali ima pravico do odškodnine, v takem primeru pa bi bila tožba v obravnavani zadevi zastarana. Direktiva 2014/104 med drugim vsebuje določbe o zastaranju odškodninskih tožb zaradi kršitev konkurence, vendar na datum vložitve te tožbe ta direktiva še ni bila prenesena v portugalski pravni red. Ker je rešitev spora odvisna od uporabe Direktive 2014/104, je predložitveno sodišče v zvezi s tem vprašanjem vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe.

Sodišče je glede ratione temporis uporabe Direktive 2014/104 razsodilo, da če so se države članice odločile, da se določbe njihovega notranjega pravnega reda, s katerimi se prenašajo procesnopravne določbe te direktive, ne uporabljajo za odškodninske tožbe, vložene pred začetkom veljavnosti teh nacionalnih določb, za tožbe, vložene po 26. decembru 2014, vendar pred datumom izteka roka za prenos te direktive, še naprej veljajo samo nacionalna procesnopravna pravila, ki so že veljala pred prenosom navedene direktive. To še toliko bolj velja za nacionalne določbe, ki jih države članice sprejmejo na podlagi člena 21 Direktive 2014/104 zato, da se uskladijo z njenimi materialnopravnimi določbami, ker se, kot je razvidno iz besedila člena 22(1) te direktive, te nacionalne določbe ne smejo uporabljati retroaktivno. V teh okoliščinah je Sodišče ugotovilo, da je treba Direktivo 2014/104 razlagati tako, da se ta direktiva ne uporablja za spor o glavni stvari.

Tako mora ob neobstoju ureditve Unije na področju odškodninskih tožb zaradi kršitev konkurence notranji pravni red vsake države članice določiti podrobna pravila glede izvrševanja pravice zahtevati odškodnino za škodo, ki izhaja iz zlorabe prevladujočega položaja, vključno s tistimi glede zastaralnih rokov, pri čemer je treba spoštovati načeli enakovrednosti in učinkovitosti. Ta pravila ne smejo posegati v učinkovito uporabo člena 102 PDEU.

V zvezi s tem je treba upoštevati posebnosti zadev konkurenčnega prava in natančneje okoliščino, da vložitev odškodninskih tožb zaradi kršitve konkurenčnega prava Unije načeloma terja izvedbo kompleksne dejanske in ekonomske analize.

Sodišče je ob upoštevanju načela učinkovitosti ugotovilo, da če je zastaralni rok, ki je začel teči pred zaključkom postopkov, v katerih nacionalni organ za konkurenco ali pritožbena instanca izda pravnomočno odločbo, prekratek glede na trajanje teh postopkov in njegov tek ne more biti ne zadržan ne pretrgan za čas trajanja takih postopkov, ni izključeno, da ta zastaralni rok poteče, celo preden so ti postopki končani. Tak rok lahko tako praktično onemogoča ali čezmerno otežuje izvrševanje pravice do vložitve odškodninske tožbe na podlagi pravnomočne odločbe o kršitvi pravil Unije o konkurenci. Sodišče je zato razsodilo, da je treba člen 102 PDEU in načelo učinkovitosti razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki določa tak zastaralni rok.

( 1 ) Direktiva 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije (UL L 349, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva 2014/104).