Zadeva C‑45/17

Frédéric Jahin

proti

Ministre de l’Économie et des Finances
in
Ministre des Affaires sociales et de la Santé

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d’État (France))

„Predhodno odločanje – Prosti pretok kapitala – Člena 63 in 65 PDEU – Uredba (ES) št. 883/2004 – Člen 11 – Odtegljaji v zvezi z dohodki od kapitala, namenjenega financiranju socialne varnosti v državi članici – Oprostitev za državljane Evropske unije, ki so vključeni v sistem socialne varnosti druge države članice – Fizične osebe, ki so vključene v sistem socialne varnosti tretje države – Različno obravnavanje – Omejitev – Upravičenost“

Povzetek – Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 18. januarja 2018

1. Prosti pretok kapitala in svoboda plačil–Določbe Pogodbe–Področje uporabe–Pretok kapitala v smislu člena 63 PDEU–Pojem–Odtegljaji v zvezi z dohodki od nepremičnin in na kapitalski dobiček od odsvojitve nepremičnine, ki jih v državi članici prejmejo njihovi državljani, ki prebivajo v tretjih državah–Vključitev

   (člen 63 PDEU)

2. Prosti pretok kapitala in svoboda plačil–Omejitve–Davčna zakonodaja–Odtegljaji v zvezi z dohodki od kapitala iz naslova iz naslova prispevkov v sistem socialne varnosti države članice–Oprostitev za državljane Unije, ki so vključeni v sistem socialne varnosti druge države članice zaradi načela uporabe ene zakonodaje na področju socialne varnosti–Neenako obravnavanje med temi državljani in fizičnimi osebami, ki so vključene v sistem socialne varnosti tretje države–Neprimerljivi položaji–Dopustnost

   (člena 63 PDEU in 65 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 883/2004, člen 11)

1.  Najprej je treba opozoriti, da člen 63 PDEU uresničuje prosti pretok kapitala med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami.

   Iz tega izhaja, da ozemeljsko področje uporabe prostega pretoka kapitala iz člena 63 PDEU ni omejeno na pretok kapitala med državami članicami, temveč zajema tudi takšen pretok kapitala med državami članicami in tretjimi državami.

   Kar zadeva stvarno področje uporabe člena 63 PDEU, čeprav v Pogodbi DEU pojem „pretok kapitala“ ni opredeljen, pa je iz ustaljene sodne prakse Sodišča razvidno, da takšen pretok v smislu tega člena med drugim zajema transakcije, s katerimi nerezidenti opravijo naložbe v nepremičnine na ozemlju države članice (glej v tem smislu sodbe z dne 11. januarja 2001, Stefan, C‑464/98, EU:C:2001:9, točka 5; z dne 5. marca 2002, Reisch in drugi, C‑515/99, od C‑519/99 do C‑524/99 in od C‑526/99 do C‑540/99, EU:C:2002:135, točka 30, ter z dne 8. septembra 2005, Blanckaert, C‑512/03, EU:C:2005:516, točka 35).

   Iz zgoraj navedenega izhaja, da odtegljaji, kakršni so ti, ki se opravijo v skladu z nacionalno zakonodajo v postopku v glavni stvari, v delu, v katerem se nanašajo na dohodke od nepremičnin in kapitalski dobiček od odsvojitve nepremičnine, prejet v državi članici, fizične osebe, ki ima državljanstvo te države, vendar prebiva v tretji državi, ki ni država članica EGP ali Švicarska konfederacija, spadajo na področje uporabe pojma „pretok kapitala“ v smislu člena 63 PDEU.

   (Glej točke 19 in od 21 do 23.)

2.  Člena 63 in 65 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta zakonodaji države članice, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, v skladu s katero mora državljan te države članice, ki prebiva v tretji državi, ki ni država članica Enotnega gospodarskega prostora (EGP) ali Švicarska konfederacija, in ki je tam vključen v sistem socialne varnosti, v navedeni državi članici plačati odtegljaje v zvezi z dohodki od kapitala iz naslova prispevkov v sistem socialne varnosti, ki ga je ta uvedla, medtem ko je državljan Unije, ki je zajet v sistem socialne varnosti druge države članice, oproščen plačila zaradi načela ene zakonodaje, ki se uporablja na področju socialne varnosti, v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti.

   Namen tega načela ene zakonodaje, ki se uporablja na področju socialne varnosti, je v zvezi z državljani Unije, ki se gibljejo znotraj Unije, preprečitev zapletov, ki lahko nastanejo zaradi hkratne uporabe več nacionalnih zakonodaj, in odprava neenakega obravnavanja, ki bi bilo posledica delnega ali popolnega prekrivanja zakonodaj, ki se uporabljajo (glej v tem smislu sodbo z dne 26. februarja 2015, de Ruyter, C‑623/13, EU:C:2015:123, točka 37 in navedena sodna praksa).

   Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da obstaja objektivna razlika med položajem zadevnega državljana države članice, ki prebiva v tretji državi, ki ni država članica EGP ali Švicarska konfederacija, in je tam vključen v sistem socialne varnosti, na eni strani in položajem državljana Unije, ki je vključen v sistem socialne varnosti druge države članice, na drugi strani, ker se zgolj za zadnjenavedenega lahko uporablja načelo ene zakonodaje na področju socialne varnosti, ki je določeno v členu 11 Uredbe št. 883/2004, ker se je gibal znotraj Unije.

   Iz tega sledi, da je nacionalno zakonodajo, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, mogoče upravičiti – glede na člen 65(1)(a) PDEU – z razliko v objektivnem položaju, ki obstaja med fizično osebo, ki je državljan države članice, vendar pa prebiva v tretji državi, ki ni država članica EGP ali Švicarska konfederacija, in ki je tam vključena v sistem socialnega varstva, ter državljanom Unije, ki prebiva v Uniji in je vključen v sistem socialne varnosti v drugi državi članici.

   Glede na to, da Pogodba DEU ne vsebuje nobene določbe, ki bi prosto gibanje delavcev razširila na osebe, ki se preselijo v tretjo državo, je treba preprečiti, da bi razlaga člena 63(1) PDEU v zvezi z odnosi s tretjimi državami, ki niso države članice EGP ali Švicarska konfederacija, omogočala osebam, ki ne spadajo v krajevno področje uporabe prostega gibanja delavcev, da ga izkoristijo (glej v tem smislu sodbo z dne 13. novembra 2012, Test Claimants in the FII Group Litigation, C‑35/11, EU:C:2012:707, točka 100).

   (Glej točke 41, 42, 44, 46, 47 in izrek.)