Zadeva T‑108/16

Naviera Armas, SA

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Pogoji za uporabo infrastrukture pristanišča Puerto de Las Nieves s strani družbe za pomorski promet – Izključna uporaba infrastrukture, financirane iz javnih sredstev, brez koncesijske pogodbe – Oprostitev dela pristaniških pristojbin – Pritožba konkurenta – Sklep o ugotovitvi neobstoja državnih pomoči po končanem postopku predhodne preučitve – Resne težave pri preučitvi zadevnih ukrepov – Sprememba položaja med upravnim postopkom – Pojem prednosti, dodeljene iz državnih sredstev – Napake pri presoji dejanskega stanja in napačna uporaba prava – Odločba nacionalnega sodišča o odložitvi učinkov javnega razpisa – Zahteva po skrbni in nepristranski preučitvi pritožbe“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 15. marca 2018

1. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Faza predhodnega postopka in kontradiktorna faza – Obveznost Komisije, da v primeru resnih težav začne kontradiktorni postopek – Okoliščine, ki omogočajo potrditev obstoja takih težav – Trajanje postopka preiskave – Nepriglašeni državni ukrepi, zoper katere so se pritožile tretje osebe – Posebno dolgo trajanje predhodnega postopka preučitve zaradi objektivnih okoliščin, ki niso povezane z resnimi težavami

   (člena 107 PDEU in 108 PDEU)

2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Faza predhodnega postopka in kontradiktorna faza – Obveznost Komisije, da v primeru resnih težav začne kontradiktorni postopek – Okoliščine, ki omogočajo potrditev obstoja takih težav – Navedbe o vsebini izpodbijanega sklepa – Obseg sodnega nadzora – Preizkus očitkov iz pritožbe, v katerem so pomembne pravne praznine in napake pri presoji – Indici resnih težav

   (člena 107 PDEU in 108 PDEU)

3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Faza predhodnega postopka in kontradiktorna faza – Obveznost Komisije, da v primeru resnih težav začne kontradiktorni postopek – Okoliščine, ki omogočajo potrditev obstoja takih težav – Sodni nadzor – Dokazno breme

   (člena 107 PDEU in 108 PDEU)

4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Dodelitev prednosti iz državnih sredstev, ki jo je mogoče pripisati državi – Cilji, ki jih uresničuje država – Nevplivanje

   (člen 107(1) PDEU)

5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Preučitev pritožb – Obveznosti Komisije – Predhodni postopek preučitve – Obveznost Komisije, da izvede preiskavo – Obseg – Skrbna in nepristranska obravnava pritožbe

   (člena 107(1) PDEU in 108 PDEU; Uredba št. 659/1999, člen 10(1) in (2); Uredba 2015/1589, člen 12 (1) in (2))

6. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja – Podelitev izključnega dostopa do pristaniške infrastrukture, ki jo upravlja javni organ – Merila presoje

   (člen 107(1) PDEU)

7. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Selektiven predlagani ukrep – Ukrep, ki daje finančno prednost – Splošen ukrep, ki se brez razlikovanja uporabi za vse gospodarske subjekte – Neobstoj selektivnosti

   (člen 107(1) PDEU)

1.  Komisija mora, če po prvotni preučitvi v okviru postopka iz člena 108(3) PDEU ne more ugotoviti, da ukrep bodisi ni „pomoč“ v smislu člena 107(1) PDEU bodisi, da je združljiv s Pogodbo o DEU, če se ga opredeli kot pomoč, ali če ji ta postopek ni omogočil premagati vseh težav, ki so nastale s presojo združljivosti obravnavanega ukrepa, sprožiti postopek iz člena 108(2) PDEU, ne da bi v zvezi s tem imela diskrecijsko pravico.

   Obstoj takih resnih težav, zaradi katerih mora Komisija začeti formalni postopek preiskave, je treba objektivno ugotavljati na podlagi okoliščin sprejetja izpodbijanega akta in na podlagi presoj, na katere se je oprla Komisija, ob primerjanju razlogov iz sklepa z elementi, ki so bili Komisiji na voljo, ko je odločala o obstoju ali združljivosti spornih pomoči z notranjim trgom. V zvezi s tem posebej dolgo obdobje 31 mesecev predhodnega postopka preučitve nepriglašenega državnega ukrepa, zoper katerega pa se je pritožilo konkurenčno podjetje, lahko skupaj z drugimi elementi kaže na to, da je imela Komisija resne težave pri presoji, zaradi katerih bi bilo treba začeti postopek iz člena 108(2) PDEU.

   Ker pa tako potek predhodnega postopka preiskave kot razvoj zadevnega položaja in dodatne izmenjave mnenj med Komisijo in zadevno državo članico na eni strani ter Komisijo in konkurenčnim podjetjem na drugi, pomenijo objektivne okoliščine, ki so lahko prispevale k podaljšanju predhodnega postopka preiskave ukrepov, ki so bili v pritožbi opredeljeni ko državne pomoči, 31-mesečno trajanje predhodnega postopka preiskave, čeprav znatno presega to, kolikor bi običajno trajala prva preučitev ukrepov, ki so bili priglašeni s pritožbo, še ni pokazatelj resnih težav, zaradi katerih bi morala Komisija začeti formalni postopek preiskave iz člena 108(2) PDEU.

   (Glej točke 46, 48, od 63 do 65, 72 in 73.)

2.  Če se tožba nanaša na utemeljenost sklepa, s katerim je v skladu s postopkom predhodne preučitve zavrnjen obstoj državne pomoči, mora Splošno sodišče presoditi navedbe o vsebini izpodbijanega sklepa, da bi ugotovilo obstoj morebitnih resnih težav, zaradi katerih bi morala Komisija začeti formalni postopek preiskave.

   Nadzor nad zakonitostjo, ki ga Splošno sodišče opravi nad obstojem resnih težav, presega preizkus očitne napake pri presoji. Popoln sodni nadzor je še toliko pomembnejši, če tožeča stranka nasprotuje preučitvi, ki jo je izvedla Komisija pri opredelitvi zadevnih ukrepov kot državnih pomoči, saj je ta pojem, kot je opredeljen v Pogodbi o DEU, pravni pojem in ga je treba razlagati na podlagi objektivnih elementov.

   Zato so pomembna pravna praznina pri preizkusu očitkov iz pritožbe v postopku predhodne preučitve in napake pri presoji, ki so bile storjene v odločbi, v kateri je zanikan obstoj državne pomoči, indici, ki kažejo na to, da so bile pri obravnavanju zadevnega ukrepa v okviru teh očitkov resne težave.

   (Glej točke 48, 49, 76, 127 in 145.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 51, 154 in od 160 do 166.)

4.  Člen 107(1) PDEU ne razlikuje med državnimi ukrepi glede na njihove vzroke ali cilje, temveč so opredeljeni glede na njihove učinke, torej je pomoč objektiven pojem in je presoja odvisna zgolj od vprašanja, ali je z državnim ukrepom podeljena ugodnost enemu ali več določenim podjetjem.

   Dodelitev prednosti torej lahko krši člen 107(1) PDEU, tudi če ni izrecno zagotovljena podjetju ali več določenim podjetjem.

   Zato na podlagi ugotovitve, da pristaniška infrastruktura ni bila vzpostavljena posebej za pomorsko podjetje niti ni bila v času njene gradnje dodeljena njemu ali kateremu koli drugemu podjetju, ni mogoče izključiti, da bi lahko pogoji, v katerih je bila ta infrastruktura navedenemu podjetju dana na voljo za komercialno uporabo, pomenili dodelitev državne pomoči temu podjetju.

   (Glej točki od 86 do 88.)

5.  Iz zahteve, da Komisija skrbno in nepristransko preuči pritožbe, ki so ji predložene, in iz smisla člena 10(1) in (2) Uredbe št. 659/1999, v bistvu povzetega v členu 12(1) in (2) Uredbe 2015/1589, je razvidno, da mora ta institucija, če ji je predložena pritožba, ki temelji na kršitvi člena 107(1) PDEU ter nedvoumno in natančno opredeljuje ukrepe, ki kažejo na to kršitev, skrbno preučiti, ali se lahko ti ukrepi opredelijo kot državne pomoči, po potrebi v sodelovanju z zadevno državo članico in ob upoštevanju elementov, ki jih pritožnik ni izrecno navedel. Ta rešitev se zdi še toliko bolj potrebna, ker pritožnik nima preiskovalnih pooblastil, ki jih ima Komisija na podlagi člena 108 PDEU in načeloma niti preiskovalnih zmogljivosti, primerljivih s tistimi, ki jih ima Komisija.

   (Glej točko 102.)

6.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki od 116 do 128.)

7.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki od 156 do 160.)