Zadeva T-53/16

(publication par extraits)

Ryanair DAC, anciennement Ryanair Ltd in Airport Marketing Services Ltd

proti

Evropska komisija

„Državne pomoči – Sporazumi, ki jih je gospodarska zbornica Nîmes-Uzès-Le Vigan sklenila z družbo Ryanair in njeno hčerinsko družbo Airport Marketing Services – Letališke storitve – Storitve trženja – Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom in je bilo naloženo njeno vračilo – Pojem državne pomoči – Pripisljivost državi – Gospodarska zbornica – Prednost – Merilo zasebnega vlagatelja – Izterjava – Člen 41 Listine o temeljnih pravicah – Pravica do vpogleda v spis – Pravica do izjave“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti razširjeni senat) z dne 13. decembra 2018

1. Pomoči, ki jih dodelijo države – Upravni postopek – Obveznosti Komisije – Možnost prejemnika pomoči, da uveljavlja pravice, ki so tako obširne, kot pravica do obrambe – Neobstoj – Pravica prejemnika pomoči do udeležbe v postopku v primernem obsegu – Obseg

   (člen 108(2) PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41)

2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Pomoči, ki jih dodelijo regionalne ali lokalne enote – Vključitev – Gospodarska zbornica – Opredelitev tega subjekta za javni organ in hkrati za prejemnika pomoči – Neobstoj napačne uporabe prava

   (člen 107(1) PDEU)

3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Dodelitev ugodnosti, ki se jo pripiše državi – Javni organi, ki so sodelovali pri sprejetju ukrepa

   (člen 107(1) PDEU)

4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Pomoči iz državnih sredstev – Pavšalni prispevek, ki jo družbi zasebnega prava dodeli mešano letališko združenje – Vključitev

   (člen 107(1) PDEU)

5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja – Zapletena gospodarska presoja – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Meje

   (člen 107(1) PDEU)

6. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Selektiven predlagani ukrep – Razlikovanje med zahtevo selektivnosti in dokazom gospodarske prednosti ter med shemo pomoči in individualno pomočjo – Individualna pomoč – Pogodbe o letaliških storitvah in storitvah trženja, zaradi katerih je letalska družba pridobila prednost – Domneva selektivnosti – Potreba po primerjavi prejemnika z drugimi gospodarskimi subjekti, ki so v primerljivem dejanskem in pravnem položaju – Neobstoj

   (člen 107(1) PDEU)

7. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja – Presoja glede na vse upoštevne elemente sporne transakcije in njenega konteksta – Neobstoj hierarhičnega razmerja med primerjalno metodo in drugimi metodami presoje

   (člen 107(1) PDEU)

8. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja z vidika člena 107(1) PDEU – Upoštevanje prejšnje prakse – Izključitev

   (člen 107(1) PDEU)

9. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja – Presoja glede na vse upoštevne elemente sporne transakcije in njenega konteksta – Zapleten sklop pogodb o letaliških storitvah in storitvah trženja – Upoštevanje pričakovanega negativnega donosa – Dopustnost – Analiza donosnosti tega zapletenega sklopa

   (člen 107(1) PDEU)

10. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba Komisije na področju državnih pomoči – Preučitev merila zasebnega vlagatelja – Zahteva po posebni obrazložitvi za vsako od tehničnih izbir ali številčni podatek – Neobstoj

    (člen 296 PDEU)

11. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega vlagatelja – Presoja glede na vse upoštevne elemente sporne transakcije in njenega konteksta –Upoštevanje elementov, ki so bili na voljo ob sprejetju odločbe, ki se nanaša na zadevni ukrep – Obveznost preiskave, ki jo ima Komisija – Obseg

    (člen 107(1) PDEU)

1.  Evropska komisija ne krši niti načela dobrega upravljanja iz člena 41(1) in (2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah niti pravice do obrambe podjetij, ki so prejemniki pomoči, če sprejme sklep, da je ta pomoč nezdružljiva z notranjim trgom in odredi zagotovitev njenega povračila, ne da bi tem prejemnikom zagotovila dostop do spisa in ne da bi jih prej obvestila o dejstvih in razlogih, s katerimi namerava ta sklep utemeljiti. V postopku nadzora nad državnimi pomočmi se namreč prejemniki pomoči ne morejo sklicevati na pravo pravico do obrambe.

   Namen Listine ni, da bi spreminjala naravo nadzora nad državnimi pomočmi, ki je bil vzpostavljen s PDEU ali da bi tretjim osebam podeljevala pravice, ki jih člen 108 PDEU ne določa. Če bi zainteresirane osebe v okviru postopka nadzora nad državnimi pomočmi lahko pridobile dostop do dokumentov iz upravnega spisa Komisije, bi bila namreč ureditev nadzora nad državnimi pomočmi iz člena 108 PDEU ogrožena. Enako bi obveznost Komisije, da prejemnike pomoči vnaprej obvesti o elementih, na katere namerava opreti svojo končno odločbo, pomenila vzpostavitev kontradiktornega postopka, kakršen je določen za državo članico, ki je odgovorna za dodelitev pomoči, ob tem da imajo ti prejemniki v postopku v bistvu le vlogo vira informacij.

   Zadevne stranke v smislu člena 108(2) PDEU pa imajo kljub temu pravico do udeležbe v upravnem postopku, v primernem obsegu glede na okoliščine v posamični zadevi. Tako mora sklep o začetku formalnega postopka preiskave zadevnim strankam omogočiti, da učinkovito sodelujejo v tem postopku, v katerem bodo lahko uveljavljale svoje argumente. V zvezi s tem zadostuje, da zadevne stranke poznajo razloge, zaradi katerih je Komisija začasno menila, da bi zadevni ukrep lahko pomenil novo pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom.

   (Glej točke od 52 do 55, 57, 68 in 71.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 83 do 101 in od 103 do 109.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 125 do 140.)

4.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 143 do 151.)

5.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 156 do 159.)

6.  Zahtevo po selektivnosti, ki izhaja iz člena 107(1) PDEU, je treba jasno razlikovati od hkratnega ugotavljanja ekonomske prednosti, v tem smislu, da mora Evropska komisija, po tem ko je odkrila obstoj prednosti, v širokem pomenu, ki je neposredna ali posredna posledica nekega ukrepa, poleg tega dokazati, da ima od te prednosti konkretno korist eno ali več podjetij. Za to mora dokazati zlasti, da zadevni ukrep uvaja razlikovanje med podjetji, ki so z vidika želenega cilja v primerljivem položaju. Prednost mora biti torej dodeljena selektivno, tako da so nekatera podjetja postavljena v boljši položaj od drugih.

   Zahteva po selektivnosti pa je različna glede na to, ali je zadevni ukrep zamišljen kot splošna shema pomoči ali kot individualna pomoč. V zadnjenavedenem primeru ugotovitev ekonomske prednosti načeloma omogoča, da se selektivnost domneva. Pri presoji splošne sheme pomoči pa je treba ugotoviti, ali zadevni ukrep, kljub ugotovitvi, da prednost zagotavlja na splošen način, to prednost zagotavlja izključno nekaterim podjetjem ali nekaterim sektorjem dejavnosti.

   Iz tega izhaja, da so pogodbe o letaliških storitvah in storitvah trženja, ki so bile sklenjene med javnim organom, ki upravlja z letališčem, letalsko družbo in njeno hčerinsko družbo, selektivne, ker vsebujejo pogoje, ki so bili posebej dogovorjeni med temi strankami in ki tej letalski družbi in njeni hčerinski družbi zagotavljajo prednost.

   V zvezi s tem ni treba preveriti, ali te pogodbe letalski družbi in njeni hčerinski družbi zagotavljajo prednost glede na druge subjekte, ki so v primerljivem dejanskem in pravnem položaju. Merilo primerjave prejemnika z drugimi subjekti, ki so z vidika cilja, ki se ga želi z ukrepom doseči, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, namreč izhaja in je upravičeno v okviru presoje selektivnosti ukrepov, ki se potencialno uporabljajo na splošno. To merilo ni upoštevno, če gre za presojo selektivnosti ad hoc ukrepa, ki se nanaša le na eno podjetje in s katerim se spreminjajo nekatere konkurenčne zaveze, ki veljajo le zanj.

   (Glej točke od 162 do 169.)

7.  Pogoji, ki jih mora izpolnjevati nek ukrep, da bi spadal v okvir pojma „pomoč“ v smislu člena 107 PDEU, niso izpolnjeni, če bi lahko podjetje, ki je pridobilo pomoč, enako pomoč, kot mu je bila zagotovljena iz državnih sredstev, pridobilo v okoliščinah, ki ustrezajo normalnim okoliščinam na trgu. Ta presoja se načeloma opravi z uporabo merila udeleženca v tržnem gospodarstvu.

   Da bi se ugotovilo, ali nek državni ukrep pomeni pomoč, je treba preizkusiti, ali bi udeleženec v tržnem gospodarstvu z velikostjo, ki jo je mogoče primerjati z velikostjo organizacij, ki upravljajo javni sektor, v podobnih okoliščinah lahko sklenil tak dogovor. Vendar ugotavljanje, ali bi udeleženec v tržnem gospodarstvu sklenil tak dogovor, ne pomeni nujno, da ima Evropska komisija obveznost uporabe metode primerjalne analize. Ta metoda je namreč le eden od analitičnih instrumentov, s katerim se ugotavlja, ali je podjetje, ki je prejemnik pomoči, prejelo ekonomsko prednost, ki je ne bi moglo dobiti v običajnih tržnih pogojih. Komisija ima v okviru dolžnosti, da opravi celovito analizo vseh upoštevnih elementov sporne transakcije in njenega konteksta, vključno s položajem podjetja, ki je prejemnik pomoči, in s položajem na zadevnem trgu, možnost izbire primernega instrumenta.

   Iz tega izhaja, da Komisija ne stori napake, če v sklepu, s katerim je državno pomoč, dodeljeno s pogodbami o letaliških storitvah in storitvah trženja, razglasila za nezdružljivo z notranjim trgom, podrobno obrazloži, katero metodo je najprimerneje izbrati za namen uporabe merila udeleženca v tržnem gospodarstvu, in za ta namen izbere metodo analize dodatne donosnosti namesto metode primerjalne analize.

   (Glej točke od 180 do 184.)

8.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 203 in 333.)

9.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 207 do 220, od 293 do 327, od 335 do 363 in od 377 do 420.)

10.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 228 do 235.)

11.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 249 do 260 in od 263 do 267.)