Zadeva T‑259/15 R

(objava po odlomkih)

SA Close

in

Cegelec

proti

Evropskemu parlamentu

„Začasna odredba — Javna naročila gradenj — Postopek javnega razpisa — Gradnja energetske centrale — Zavrnitev ponudbe ponudnika in oddaja naročila drugemu ponudniku — Predlog za odlog izvršitve — Neobstoj nujnosti“

Povzetek – Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 15. junija 2015

Začasna odredba – Odlog izvršitve – Pogoji za izdajo – Nujnost – Presoja v okviru spora v zvezi z oddajo javnega naročila – Resna škoda – Zadostnost v primeru posebej resnega fumus boni juris, ki ga tvori resna in očitna nezakonitost – Zahteva – Vložitev predloga za izdajo začasne odredbe v suspenzivnem roku pred sklenitvijo pogodbe z izbranim ponudnikom

(Člen 278 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; (Uredba Komisije št. 1268/2012, člen 171(1))

V okviru začasne odredbe na področju javnega naročanja neizbrani ponudnik praviloma izredno težko izpolni zahtevo glede dokazov za nastanek nepopravljive škode. Zato se od neizbranega ponudnika ne sme zahtevati, naj dokaže, da bi mu zaradi zavrnitve njegovega predloga za izdajo začasne odredbe lahko nastala nepopravljiva škoda, če lahko dokaže obstoj posebej resnega fumus boni juris, saj bi to sicer prekomerno in neupravičeno vplivalo na učinkovito sodno varstvo, do katerega je upravičen na podlagi člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Toda ta omilitev pogojev, ki se uporabljajo za presojo obstoja nujnosti, ki je utemeljena s pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ne sme biti neomejena, saj je treba uskladiti interese neizbranega ponudnika ter interese naročnika in izbranega ponudnika. Iz tega izhaja, da se zadevna omilitev uporablja le v predpogodbeni fazi, če se je spoštoval suspenzivni rok iz člena 171(1) Uredbe št. 1268/2012 o pravilih uporabe Uredbe št. 966/2012, ki glede na okoliščine traja od 10 do 14 koledarskih dni. Če je naročnik z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo po izteku tega roka in pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe, zgoraj navedena omilitev ni več utemeljena. Kadar se je navedeni suspenzivni rok, ki naročniku preprečuje prehod v pogodbeno fazo pred njegovim iztekom in zadevnim osebam omogoča sodno izpodbijanje oddaje javnega naročila pred sklenitvijo pogodbe, dejansko iztekel pred sklenitvijo pogodbe, namreč tega, da se neizbranemu ponudniku odtlej omogoči, da pred sodiščem Unije zahteva zgolj odškodnino, ni mogoče šteti za kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

Poleg tega lahko zadevne osebe v suspenzivnem roku sodno izpodbijajo oddajo naročila pred sklenitvijo pogodbe, le če imajo na voljo zadostne elemente, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obstoj morebitne nezakonitosti odločbe o oddaji. V zvezi s tem ni mogoče šteti, da se je suspenzivni rok spoštoval – saj bi se sicer kršilo načelo pravice do učinkovitega pravnega sredstva – kadar tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe ni bilo mogoče vložiti pred sklenitvijo pogodbe, saj neizbrani ponudnik v tem roku ni imel na voljo zadostnih elementov, ki bi mu omogočili sprožitev takih postopkov. Ob upoštevanju zahtev v zvezi z načelom pravne varnosti pa je treba to izjemo od povsem samodejne uporabe suspenzivnega roka uporabiti zgolj v izrednih primerih, in sicer kadar neizbrani ponudnik, preden je bila sklenjena pogodba z izbranim ponudnikom, ni imel nobenega razloga, da bi odločbo o oddaji naročila štel za nezakonito.

(Glej točke od 36 do 38 in od 41 do 43.)